Ustvarite svoj uporabniški račun
Pridružite se največji skupnosti za ljudi brez predsodkov: Registriraj se
Novice
Zadnje komentirane teme
Novice
Novice iz sveta prostitucije
»Kaj mi je pribil. Pa ne morem verjeti,« je na hodniku ljubljanskega okrožnega sodišča bentil ljubljanski zvodnik Boštjan Majer, potem ko ga je sodnik Srečko Škerbec še nepravnomočno obsodil na osem let zapora in 18.000 evrov denarne kazni, vračilo še dodatnih 18 tisočakov nepošteno pridobljenega denarja in vračilo vseh stroškov sojenja.
Sodnik si je za razlago obsodbe vzel dve uri in pol časa in si pri tem pomagal celo s predstavitvijo na velikem zaslonu. Ne samo zaradi višine kazni, pač pa tudi zaradi temeljite obrazložitve, zakaj so si obtoženi prislužili visoke kazni, ne samo zaradi zlorabe prostitucije (kar je milejše kaznivo dejanje z nižjo zagroženo kaznijo), pač pa tudi zaradi trgovine z ljudmi, gre v tem primeru tudi za uspeh tožilstva in družbe v boju zoper novačenje revnih deklet, ki jih potem izkoriščajo za prostitutke.
Vrniti morajo nepošteno pridobljeni denar
Majerjev pomagač Srb Bojan Minić, ki mu je dekleta pomagal iskati v Srbiji in jih od tam tudi vozil v Slovenijo, je dobil dve leti in pol zapora, plačati bo moral 2200 evrov kazni in vrniti šest tisočakov. Je pa sodnik Miniću odpravil pripor, v katerem je bil vse od začetka leta, ko so ga po kar dolgem iskanju s tiralico ujeli na srbsko-madžarski meji. Soobtožena Ana Maria Largeanu, ki je tudi novačila ženske, jih pomanjkljivo oblečene fotografirala, objavljala na spletnem portalu sloescort in se dogovarjala s strankami za plačilo, bo ob morebitni pravnomočnosti sodbe za zapahi presedela dve leti in osem mesecev, plačati mora 3600 evrov kazni in vrniti 10.500 evrov nezakonito pridobljenega premoženja. Če kazni in nepošteno pridobljenega denarja ne bodo vrnili v treh mesecih, bodo za vsakih 40 evrov preždeli še dodaten dan v zaporu.
Skupina, v kateri sta bili še dve soobtoženi, ki pa sta krivdo priznali že na začetku sojenja in dobili pogojne kazni, je delovala po ustaljenem vzorcu. Majer je bil vodja in je skrbel za objavo oglasov, s katerimi so večinoma v Srbiji iskali dekleta za dobro plačano službo maserk. Obljubljali so jim bodisi 150 evrov dnevnega zaslužka bodisi 2000 evrov mesečnega. Poiskali so ženske iz revnih družin, pogosto celo z majhnimi otroki, brez dohodkov ali s slabimi dohodki in jih zvabili v Slovenijo. Tu pa so se zanje začeli dnevi groze. Nadeli so jim »umetniška« imena, kot so recimo Alina, Ivona, Naty, Kyara in Kača, jih nastanili v po vsej Ljubljani najeta stanovanja, jih fotografirali v erotičnem perilu in začeli prodajati za prostitutke. 11 ur je moral trajati njihov delovnik, sedem dni v tednu. Za pol ure seksa so zaračunavale 50, za vso noč pa 500 evrov. Vsaj polovico denarja je šlo hudodelski združbi. Za osem deklet je tožilstvo uspelo dokazati, da je šlo za trgovino z ljudmi, še pri nekaj dekletih pa »zgolj« za zlorabo prostitucije.
Bil je pravi grobijan
»Mučno je bilo poslušati pričo, ki ima še danes hude psihične težave in je izpovedala, kako je po prvem dnevu jokala in jokala in jokala. Domov ni mogla. Kako naj pride brez denarja, kako naj pove, kaj je morala početi? Šlo je torej za izredno huda kazniva dejanja, Majer je bil do deklet nasilen, pravi grobijan. Pretepal jih je in stalno ustrahoval, da jih bo bodisi spet pretepel bodisi polil s kislino ali pa domačim povedal, s čim se ukvarjajo,« je v obsežni razlagi, zakaj se je odločil za obsodbo, povedal sodnik Srečko Škerbec in s podobnimi zgodbami dokazal, da je res šlo za trgovino z ljudmi, in da so dekleta zlorabili z ustrahovanjem in nadvlado. To so v sodnem procesu potrdili tudi izvedenci psihiatrične stroke. »Prav nenavaden, celo bizaren je bil primer mame in hčere, ki ju je Majer s pomagači pripeljal v Slovenijo. V prisluhih smo dobro slišali, kako je mama povedala, da je že malo starejša, da pa ima ob sebi 20-letnico, ki je res 'huda'. Ni dvoma, da je šlo za prostitucijo,« je še govoril Škerbec.
Majer se je sicer v zagovoru branil, da se je zaljubil v maserko Ano Mario Largeanu in da ga je ona potem vpeljala v te posle, on jo je zvesto ubogal, od tega pa ni imel nič. Prav nasprotno je povedala Largeanujeva, ki je zelo podrobno opisala vloge vseh v združbi in povedala, kako je posel tekel in kako buren (in nasilen) je bil njun odnos. Majer je bil izjemno grob tudi do vseh drugih žensk, za kar obstajajo dokazi v obliki fotografij pretepenih žensk z izpuljenimi lasmi. Minić se je izgovarjal, da je le tu in tam naredil uslugo Majerju s tem, da je pripeljal kakšno dekle v Slovenijo, da pa ni nič zaslužil. Sodnik mu zaradi drugih dokazov in pričevanj ni verjel.
Largeanujeva in Majer bosta morala plačati tudi vse stroške sojenja, njihovo višino bodo določili naknadno. »Rekli ste, da ste za meni nepojmljivo vsoto 900 tisočakov prodali vaš lokal Cezar ob borzi, tako da denar očitno imate,« je na koncu pribil odločni sodnik Škerbec.
Kako je vpleten Gorazd Fišer
Ko sta bila še par, je Ana Maria Largeanu po enem izmed pretepov Boštjana Majerja prijavila zaradi nasilništva na policijski postaji. »A se je Majer, kot smo slišali v prisluhih, dogovoril z eminentnim ljubljanskim odvetnikom, naj jo prepriča, da prijavo umakne. To se je res zgodilo in Largeanujeva je za to dobila tudi denar,« je v dokaz, kako zelo je imel prvoobsojeni pod nadzorom svoje podrejene, navedel sodnik Srečko Škerbec. Kot je pričala Largeanujeva, je šlo v tem primeru za znanega odvetnika Gorazda Fišerja.
Vir: Dnevnik
[COLOR=#333333]Ljubljansko okrožno sodišče je zaradi trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije na osem let zapora obsodilo Boštjana Majerja, njegova pomočnika Bojana Minića in Ano Mario Largeanu pa na dobri dve leti zapora. Majer bo moral plačati še 18.000 evrov kazni in vrniti 18.000 evrov nepošteno pridobljenega denarja, poroča Dnevnik. Sodba še ni pravnomočna. STA[/COLOR]
Vse bolj kaže na to, da bo čas klasičnega seksa kmalu mimo, saj se na trgu pojavljajo vse bolj dovršene in strašljivo realne robotske lutke, ki lahko izpolnijo prav vsako seksualno fantazijo. Strokovnjaki že govorijo celo o ljubezenskih robotih, ki naj bi uporabnikom v bližnji prihodnosti ponujali neverjetno intenzivne orgazme oziroma takšne, ki jih pri običajnem seksu ni mogoče doseči. Zato so ti prepričani, da nam bodo robotske lutke znatno povečale kakovost življenja, zaradi njih pa naj bi tudi živeli precej dlje kot živimo zdaj.
To bo seveda držalo le v primeru, če bodo proizvajalci robotskih lutk poskrbeli za ustrezno varnost njihovih izdelkov. Če temu ne bo tako obstaja zelo velika nevarnost, da bi lahko nadzor nad njimi prevzeli hekerji. Te »naprave« bodo namreč povezane v svetovni splet in kot take bodo nedvomno izpostavljene spletnim napadom. Profesor Nick Patterson iz avstralske javne univerze Deakin pa je celo prepričan, da bi odsotnost informacijske varnosti pri robotskih lutkah lahko v primeru napada povzročila celo smer njihovih lastnikov, saj bi te bile v tem primeru pod popolnim nadzorom nepridipravov.
Da to ni več znanstvena fantastika, pa je pred kratkim dokazalo podjetje IOActive. Njihovi varnostni strokovnjaki so namreč brez večjih težav prevzeli nadzor nad manjšimi roboti, z njimi pa so nato napadli paradižnik in ga pri tem povsem uničili.
LJUBLJANA, SEŽANA – V noči z 10. na 11. avgust letos so kriminalisti SKP PU Koper na podlagi usmerjanja in navodil tožilca specializiranega državnega tožilstva iz Ljubljane in ob pomoči kriminalistov sektorjev kriminalističnih policij drugih PU ter policistov PU Koper zaključili dlje časa trajajočo kriminalistično preiskavo s področja trgovine z ljudmi, z namenom izkoriščanja prostitucije.
Izvedeno je bilo prijetje in zaslišanje članov hudodelske združbe, ki so v času med letoma 2009 in 2017 izvršili skupno najmanj 45 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, in sicer v nočnem klubu na območju Sežane, ki je deloval v okviru gospodarske družbe. Osumljeni 42-letnik z območja Sežane, 54-letnik z območja Ljubljane, 46-letnik z območja Komna in 50-letnik z območja Radeč so sodelovali pri izkoriščanju skupno najmanj 45 žensk v nočnem klubu. S preiskavo je bilo ugotovljeno, da je šlo za državljanke Dominikanske republike, Ukrajine, Moldavije, Hrvaške, Češke, Srbije, Filipinov, Slovaške, Kazahstana, Romunije, Bolgarije, Madžarske, Španije in Argentine.
Najprej pijača, potem pa ...
Člani združbe so zaradi izkoriščanja prostitucije, poznanstev z osebami, ki delujejo na področju organiziranega kriminala, in nekdanjimi žrtvami ter ne nazadnje zaradi pridobljenih izkušenj iz predhodnih kriminalističnih preiskav delovali aktivno oziroma prek povezanih oseb pri novačenju – iskanju žrtev in njihovi nastanitvi. Pri tem so izkoristili socialnoekonomske razmere v izvornih državah oškodovank in osebne, socialne okoliščine teh žrtev ter jih novačili z obljubo o dobro plačanem delu, ki je povezano s plesom in z animacijo, v nadaljevanju pa so jih nastanili v sklopu objekta nočnega kluba na območju Sežane, kjer so jih izkoriščali z zlorabo prostitucije. Njihova obljubljena plača ni bila zagotovljena, temveč je bila vezana na njihovo delo, ki je bilo povezano s prostitucijo in z aktivnostmi v povezavi s prostitucijo, kot so prepričevanje strank, da jim plačajo pijačo, šele nato pa so z njimi opravile tudi spolni odnos za plačilo. Da so dekleta dejansko najprej stranke prepričevale, da jim plačajo pijačo, in šele nato z njimi odšle v sobo, pa je skrbel natakar, ki je nadziral dekleta v času odsotnosti vodje in lastnika nočnega kluba, ki je tudi sam opravljal delo natakarja.
Izkoriščanje
Dvainštiridesetletnik z območja Sežane in 50-letnik z območja Radeč sta urejala delovna dovoljenja in dovoljenja za prebivanje, saj sta na ta način legalizirala prihod in nastanitev oškodovank v Republiki Sloveniji na naslovu nočnega kluba na območju Sežane ter na tak način poskušala prikriti dejansko izkoriščanje prostitucije. Dvainštiridesetletnik z območja Sežane je bil tudi lastnik in vodja nočnega kluba. Preostala 54-letnik z območja Ljubljane in 46-letnik z območja Komna pa sta opravljala delo natakarja v nočnem klubu, pri čemer sta aktivno sodelovala tudi pri izkoriščanju prostitucije.
Do 500 evrov za noč
Dekleta so se s prostitucijo ukvarjala po navodilih članov združbe in pod njihovim vodstvom, in sicer na naslovu nočnega kluba, občasno pa so lahko z dovoljenjem vodje in po plačilu s stranko odšle tudi iz nočnega kluba. Oškodovanke so morale biti vedno na razpolago zaradi prostitucije, vse dni v tednu. Cena izkoriščanja prostitucije in z njo povezanih spolnih dejanj je znašala od 100 evrov za uro pa tudi do 500 evrov za vso noč.
V času prijetja osumljenih se je v nočnem klubu nahajalo sedem oškodovank, šlo je za državljanke Dominikanske republike, Ukrajine in Moldavije ter šest moških gostov oziroma strank.
Tujci s taksijem na seks
Med izvajanjem kriminalistične preiskave je bilo ugotovljeno, da so se kot gostje oziroma stranke v nočnem klubu pojavljali predvsem državljani Italije in državljani Slovenije, občasno pa tudi državljani ostalih bližnjih držav ter tudi gostje (tujci) hotelov z Obale. Ti so med bivanjem na območju Slovenije ob pomoči taksistov, ki so jim nudili prevoz, obiskali nočni klub na območju Sežane in za plačilo koristili spolne storitve tam nastanjenih oškodovank.
Zlorabili dostojanstvo
Storilci so s svojimi ravnanji zlorabili dostojanstvo žrtev, niso jim nudili nobene socialne in zdravstvene varnosti, dostojanstva pri delu ter poštenih in pravičnih delovnih pogojev, kar so v Ustavi Republike Slovenije zapisane človekove pravice.
Z izvršitvijo opisanih kaznivih dejanj so storilci pridobili protipravno premoženjsko korist v znesku cca 800.000 evrov.
Eden v priporu, drugi na svobodi
Vsi štirje osumljeni so bili 12. avgusta 2017 privedeni s kazensko ovadbo na zaslišanje k dežurnemu preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Kopru, ki je po zaslišanju odredil pripor 42-letnemu državljanu Slovenije z območja Sežane, ostali pa so bili po zaslišanjih izpuščeni na prostost.
Za storitev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi (po čl. 113/V-II, KZ-1) sta zagroženi kazen zapora od treh do petnajstih let in denarna kazen.
Kriminalisti SKP PU Koper nadaljujejo zbiranje obvestil in dokazov, so sporočili iz PU Koper.
Ni vsele v gotovini!
Vabi vas novi Laufhaus Secret v Gradcu: https://www.sloescort.com/seaboutnc.php?ID=21
V slabih dveh urah, kolikor je trajal dopoldanski obisk nudističnega kopališča Wellcum, smo le še utrdili prepričanje, da moški v Strajo vas ob vznožju 2166 metrov visokega Dobrača na tromeji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo ne prihajajo po svež gorski zrak, plavalne urice in gretje v savni. Nas so tja pripeljali veliki plakati, ki z obeh strani gorenjske avtoceste mamijo slovenske moške, ki pa, kot kaže, ta čas raje preživljajo na morju.
V spa in velneškem klubu za moške s pomenljivim imenom Wellcum, ki že skoraj štiri leta obratuje le streljaj iz koroške vasice Hohenthurn (Straja vas) z malo več kot 800 dušami, nas sprejme Svetlana Schneider, direktorica in piarovka obenem. Ves čas, pravi, svoje storitve oglašujejo tudi čez mejo, da bi pritegnili še več Slovencev, željnih sproščanja v družbi deklet, pa so nedolgo tega ob gorenjsko avtocesto postavili še velike jumbo plakate, ki vabijo v moški raj kakšnih 17 kilometrov od Beljaka. Že samo ime nakazuje, da savne, bazen pod Ziljskimi Alpami in mehurčki v jacuzziju še zdaleč niso glavni vzrok za obisk kluba, pa tudi mi smo, roko na srce, videli že veliko bolje urejena kopališča in razkošnejše spaje. Postelje in sedežne garniture v VIP-sobi, prekrite z umetnim usnjem, že malce obrabljenim od pogoste uporabe, zatemnjeni erotični kino, v katerem so drug ob drugem nanizani udobni ležalniki z zvitki papirnatih brisač in raznobarvne blazine, govorijo svojo zgodbo. »Medtem ko v drugih klubskih prostorih in ob bazenu seks ni dovoljen, je v kinu in suiti to povsem sprejemljivo,« pojasni Svetlana, ko okrog nas na visokih petkah pohaja vse več golih deklet, odetih kvečjemu v manjši kos frotirja.
Jeanette iz Mantove
Podjetnice začnejo prihajati v klub, ki obratuje od poldneva naprej, malo pred enajsto uro, ravno takrat, ko se po stopnišču iz hotela na »check out« spuščajo še zadnji zamudniki. Kakšnih 40 deklet, starih nekje od 18 do 35 let, pride na delo ob delovnikih, ob koncih tedna več kot sto, izvemo. Skupinica štirih razpoloženih Italijanov z mini kovčki se odjavi, ko se v majhni garderobi ob recepciji slači desetina spolnih delavk in se druga za drugo pokončne drže odpravi do bazena na vrtu, da tam počakajo morebitne odjemalce, da se dogovorijo za obseg in vrsto dejavnosti. Vse je odvisno od tega, kaj si stranka želi in na kaj je pripravljena ponudnica dejavnosti. Če nastane nesporazum, je v bližini varnostnik, ki pa menda nima veliko dela, saj je večina strank »kulturnih«.
Paleta storitev, ki so na voljo moškim obiskovalcem, je tako raznobarvna, kot je pestra človeška fantazija: šeškanje, fetiši, živa miza (s hrano obloženo žensko telo), masaža prostate, seks v troje – ni kar ni, izvemo, ko nam oko pritegne mladi zagoreli deklič v kratkih hlačah in z nahrbtnikom na ramenih, ki ravno vstopi v preddverje kluba in prisrčno poklepeta s četverico odhajajočih, vidno zadovoljnih Italijanov. V nasprotju z večino drugih, ki so k svoji naravni lepoti dodali še ščepec umetne, je 22-letna Jeanette (delovno ime) iz Mantove videti povsem pristno dekle, kot srednješolka na poti iz razreda. Dekle prihaja v klub dobra dva meseca, se poučimo po tem, ko jo znova srečamo na trati ob bazenu, končala je hotelirsko šolo, potem ko je za silo služila kot sprehajalka psov, čistilka domov in varuška, pa se je odločila za najstarejši poklic na svetu. »Mama me je že zdavnaj vrgla iz stanovanja,« razlaga Jeanette, ki brez dlake na jeziku pove, da svoj poklic opravlja z velikim veseljem. »Tri stvari imam rada: seks, kuhanje in šport,« prostodušno razloži mladenka, ki pojasni, da pa prav vsega, kar od nje pričakujejo, ne naredi. Tako, denimo, ji ni do bičanja, niti cigarete ni želela ugašati na roki stranke, ki jo je za to prosila. Ko jo vprašam, ali privoli v »trojčka«, nima pomislekov: »Seveda, to je super, neodvisno od spola.«
Brez prave konkurence
Od Svetlane izvemo, da je ženskam, razen espejevkam seveda, vstop v moški svet velnesa strogo prepovedan. So pa tudi tukaj izjeme. »Nekateri, kakšen odstotek jih je, pripeljejo tudi ženo oziroma partnerko, vendar ta ne sme v klub, ampak le v posebno suito, kjer lahko skozi steklo opazuje dogajanje in izbere dekle, ki ga bosta povabila k sebi. Če se dogovorijo, potem je to seks v troje ali celo več,« pravi Svetlana, ki se spomni tudi primerov, da so žene poklicale in soprogu za rojstni dan podarile vstopnico za obisk kluba. Za celodnevno bivanje v klubu je treba odšteti 85 evrov, v to ceno pa je všteto vse, kar tam ponujajo, skupaj z brezalkoholnimi pijačami in toplimi jedmi, ki jih v kuhinji pripravlja mojster Marcus.
Ponudba dodatnih, spolnih dejavnosti, ki jih je treba doplačati, je objavljena na spletni strani kluba, kjer brez zadržkov zapišejo, da gre za bordel, v katerem delujejo samostojne podjetnice. Tako ponudnice spolnih storitev, ki se sprehajajo po spaju, posedajo v restavraciji ali baru in poležavajo ob bazenu, v klubu niso zaposlene, ampak se povsem samostojno dogovarjajo za plačilo in storitve, je poudarjeno na spletu. Tudi v slovenščini (v nasprotju s spletno stranjo občine Straja vas, kjer o slovenskem jeziku ni sledi) je mogoče prebrati, da dekleta strankam v klubskih prostorih ali partnerskem hotelu Thehotel ponujajo posebne storitve, za katere je treba odšteti najmanj 70 evrov za pol ure.
Donosen posel
Ravno zaradi hotelskih sob, ki so neposredno povezane s klubskimi prostori, najeti pa jih je mogoče tudi le za uro, je Wellcum po Svetlaninem prepričanju brez omembe vredne konkurence v Avstriji in širše. Njihova dodana vrednost je prav hotel. Slišala je tudi za najmanj dva podobna kluba pri nas, v Novi gorici in Mariboru. Pri Beljaku je še en konkurenčni lokal, Andiamo, med drugim znan slovenskim obiskovalcem moškega spola, pa tudi drugod po Avstriji rastejo takšni klubi kot gobe po dežju, odkar so tam povsem legalizirali prostitucijo. S tem so naši sosedje že pred leti zajezili trgovino z belim blagom in zvodništvo ter obenem zaslužke speljali v državno blagajno. »Dovolj je, da registrirajo svoj s. p., plačujejo davek in na šest tednov opravijo zdravniški pregled, to je pa tudi vse,« razloži Svetlana, ki sama, pravi, nima nikakršnih izkušenj v tem poslu. Modrooka lepotica ruskega rodu, rojena v Kazahstanu, je bila prej zaposlena v zdravstvu, svoje sedanje delo pa je našla preprosto prek spletne strani linkedin, pravi. Tega, kdo so lastniki kluba in hotela, nam ni hotela razkriti, niti o prometu in dobičku, ki ga prinaša posel, ni izgubljala besed. »Nekako se prebijamo,« je skromno dejala. A že preprosti izračuni nam povedo, da so zaslužki v klubu in hotelu veliki. Ob koncih tedna v klubu deluje tudi sto in več deklet na dan, moških odjemalcev pa utegne biti najmanj 150. Tudi hotel je predvsem ob koncih tedna dobro napolnjen, poleg Avstrijcev pa prihajajo gostje iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Srbije, Nemčije in drugod. Na noč je treba za enoposteljno sobo odšteti 62 evrov, za eno uro 50, cenik pa ponuja še kopico dražjih storitev in paketov.
Slovenci prihajajo pozimi
»Zanimivo je, da imajo Slovenci še bolj kot seks radi zabavo, pa tudi to opažam, da raje prihajajo pozimi, ko je čas za smučanje in gretje v savni, kot poleti. Takrat jih bolj vleče na morje,« je navade strank raziskala Svetlana. Tudi stanje na parkirišču, kjer so ob našem odhodu prevladovale avstrijske in italijanske registrske oznake, je potrdilo, da Slovenci poleti ne ljubimo avstrijskih Alp. Le en avto je bil z naše strani meje. Med espejevkami, ki prihajajo od vsepovsod, zlasti pa iz vzhodnoevropskih držav, prav tako ni nobene Slovenke, nam pove Svetlana, kar jo preseneča, saj ve, da je v Sloveniji prostitucija zelo razširjena, podobno kot na Hrvaškem, od koder sta lani prišli dve dekleti. Je pa med zaposlenimi v velnesu in hotelu kar 30 odstotkov ljudi, ki so slovenskega rodu, le eden se vsak dan vozi na delo iz Slovenije. Svetlana ne skriva, da so zaslužki dobri – »pomivalec posode, denimo, prejme na leto 14 plač po 1200 evrov, kar je precej bolje kot v Nemčiji«. Vsega skupaj je v kuhinji, na recepciji, baru in hotelu zaposlenih približno 40 ljudi, pojasnjuje Svetlana.
Zaslužek deklet pa je spet odvisen od tega, koliko strank jim uspe premamiti in kaj vse so pripravljene ponujati. »Nekatere gredo kar pogosto po stopnišču v hotel, druge manj,« opaža menedžerka. Veliko pa je odvisno tudi od finančne zmogljivosti strank. »Prihajajo moški iz najrazličnejših socialnih slojev, tudi zelo bogati,« namigne sogovornica. O tem, koliko zasluži, je skrivnostna tudi Jeanette. Razkrije le, da sprejme na dan štiri ali pet strank, z izkupičkom je več kot zadovoljna, saj da vsak evro na stran. Sanja o lastni restavraciji ali šoli srfanja.
Koristi za državo
Del zaslužka vsakega dekleta gre za stroške, saj morajo poleg obveznega davka tudi one plačati klubsko vstopnino. Drugo, zatrjuje Svetlana, ostane spolnim delavkam, od katerih ima vsaka svojo zgodbo, ki jo je privedla v prostitucijo. Največ jih prihaja iz revnega socialnega okolja, običajno za krajši čas, bivališče si najamejo v Straji vasi ali pa prebivajo kar v hotelu, razlaga Svetlana. Nekatere odidejo že po kakšnem mesecu naprej, v druge klube, druge po letu ali dveh, ko si finančno opomorejo, prenehajo prostitucijo in se vrnejo domov, v Romunijo, denimo. »Ta posel je zelo težak,« pojasni Svetlana. A če poklica, ki je menda najstarejši na zemlji, ni mogoče izkoreniniti, prav tako kot povpraševanja po njem, je še najmanjše zlo, če se ta dejavnost legalizira, razmišlja. In čeprav v lokalni skupnosti morda kdo negoduje zaradi bordela v neposredni bližini, so zagotovo vsi pomirjeni, ko se v občinsko blagajno nakapljajo prispevki spolnih delavk. V Avstriji, kjer je zvodništvo še vedno prepovedano, prostitutke, ki so lahko zgolj samozaposlene delavke v svobodnem poklicu, plačujejo davke od leta 1986. Preprost izračun nam pove, da že samo z dnevno takso, ki jo plačajo espejevke (če je teh, denimo, v povprečju 50), v proračunsko malho pade slabih pol milijona evrov. Koliko davkov državi prineseta velnes in hotel, je težko oceniti, a nekateri podatki kažejo, da se v podobnih avstrijskih klubih na leto ustvari tudi po več milijonov evrov prometa. Vendar legalizacija ne prinaša koristi le državni in lokalni blagajni, izboljšala naj bi tudi položaj žensk v tej dejavnosti. Po podatkih nekaterih nevladnih organizacij naj bi bilo na oni strani Alp le še pet odstotkov žensk, ki so v prostitucijo prisiljene.
Vir: Delo
Vikend Dramlje je zelo primerna lokacija za dnevni počitek v okolici Celja. V hladnejših dneh pa se lahko sprostite tudi v jacuzziju in finski savni.
Specializirana državna tožilka Darja Šlibar, ki na ljubljanskem okrožnem sodišču preganja skupino Gorenjcev, za katere je prepričana, da so bili vpleteni v trgovino z ljudmi za potrebe zlorabe prostitucije, zakoncev Draga in Aline Leskovšek ni uspela zadržati za rešetkami. Višje sodišče je namreč v teh dneh pritrdilo odločitvi sodnice Dejane Fekonja, ki sodi četverici, da se zakonca Leskovšek lahko branita s prostosti. Iz obrazložitve sklepa je sicer mogoče razbrati, da bi bila odločitev višjih sodnikov morda celo drugačna, če bi se tožilka opredelila tudi do (ne)sorazmernosti pripora v luči dolgotrajnosti kazenskega postopka.
Novačila Moldavijke in Ukrajinke
Tožilstvo je sicer prepričano, da sta imela zakonca Leskovšek od novembra 2013 do aprila lani pod svojim okriljem 34 deklet. Večina naj bi se jih za vodji lokalov Veronika v Dragočajni in Red & Black v Mlaki pri Kranju prostituirala, tožilstvo pa meni, da sta Leskovška na nezakonit način zaslužila okoli 300.000 evrov. Preganja ju zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, saj naj bi dekleta s spletnimi oglasi privabila iz Ukrajine in Moldavije, obljube o dobro plačanem delu barskih plesalk pa so se izkazale za lažne.
Toda Leskovšek in njegova soproga ukrajinskih korenin obtožbe zavračata in se zagovarjata kot nedolžna. Poudarjata, da s prostitucijo nista imela nič, čeprav je Leskovšek dopustil možnost, da so dekleta spolne storitve prodajala v prostem času.
Glede na to, da je Leskovšek že v devetdesetih letih veljal za enega glavnih gorenjskih ponudnikov nočne zabave (tedaj še v lokalu Kleopatra v Škofji Loki) in ga je policija nekajkrat že neuspešno vzela pod drobnogled, so bili policisti in tožilci zadovoljni, ko se je aprila lani znašel za rešetkami pripora. Toda Leskovšek, ki se je kot scenarist in režiser preizkusil tudi v pornografski industriji, in njegov odvetnik Dušan Csipö sta v začetku letošnjega julija dosegla, da je sodišče Leskovška izpustilo iz pripora, v teh dneh pa je tej odločitvi pritrdilo še višje sodišče.
Tožilka ima marsikaj prav, toda...
Šestdesetletnemu Leskovšku se je že tako in tako ne najboljše zdravstveno stanje v priporu še močno poslabšalo. Z Alino ima tudi mladoletnega sina, za nameček pa je sodnica Fekonjeva tedaj razpisala še kup obravnav vse do novembra. Zato je pripor, v katerem je bil Leskovšek že 15 mesecev, postal vprašljiv tudi z vidika (ne)sorazmernosti. Podobno uspešna sta bila tudi Leskovškova soproga Alina in njen zagovornik Anton Šubic. Višji sodniki so tudi v njenem primeru potrdili odpravo hišnega pripora.
Senat višjih sodnikov je tožilki Šlibarjevi, ki se z odpravo pripora ni strinjala, v sklepu sicer v marsičem pritrdil, vendar pa na koncu odločil, da odpravo pripora potrdi. Višji sodniki so se denimo strinjali, da trdovratnost izvrševanja kaznivih dejanj utemeljuje ponovitveno nevarnost pri obeh. Prav tako je tudi po njihovem mnenju verjetno, da bi lahko obtoženca nadaljevala svoje nečedno početje, saj je ena izmed domnevno zlorabljenih deklet še vedno prijavljena pri njiju, v bližini pa še vedno stanujeta še dve dekleti, ki naj bi se zanju prostituirali. Sodniki prav tako niso podvomili, da imata zakonca Leskovšek »dodobra vtkane stike z Ukrajino in Moldavijo«.
Toda tožilka se v pritožbi ni opredelila do prvostopenjskih stališč o dolgotrajnosti postopka, ki se bo predvidoma zavlekel v prihodnje leto, in posledični (ne)sorazmernosti dolgotrajnega pripora. Višji sodniki so zato menili, da ta del sklepa o odpravi pripora tožilka sprejema, in odpravo pripora potrdili še sami.
https://dnevnik.si/1042779474/kronika/tozilki-domnevnega-zvodnika-ni-uspelo-zadrzati-za-resetkami
»Biljana je bila v Sloveniji žrtev hudega nasilja. Ko je dobila poziv za pričanje, se je zelo prestrašila, da se bo morala s temi ljudmi še enkrat soočiti,« je o eni od žensk, ki naj bi bila v naši državi žrtev trgovine z ljudmi, povedala psihologinja beograjskega centra za zaščito žrtev trgovine z ljudmi. Prek videokonference so jo zaslišali na sojenju Boštjanu Majerju, Romunki Ani Marii Largeanu in Srbu Bojanu Miniću. Združba naj bi vsaj 12 revnim tujkam obljubljala dobro plačano delo (2000 evrov na mesec) v ljubljanskem masažnem salonu, a na koncu so se morale ukvarjati še s prostitucijo. Jemali naj bi jim približno pol zaslužka, na račun Romunk in Srbkinj naj bi, tako pravi tožilstvo, zaslužili okoli 45.000 evrov.
Biljana znova živi v Srbiji. Po besedah psihologinje je pomoč poiskala takrat, ko je dobila vabilo, naj pride pričat v Slovenijo. Bila je v slabem stanju, nespečna, brez apetita, že dlje časa na bolniškem dopustu in psihologinja jo je napotila na psihoterapijo. »Še vedno hodi na psihoterapijo, a takrat jo je imela praktično vsakodnevno,« je razložila priča.
Nikogar se ne boji
Biljana ji je povedala, da je pričakovala, da se bo tu ukvarjala z erotično masažo, potem pa je bila prisiljena v prostitucijo. Dejstvo, da je v tistem času večkrat zapustila našo državo in se tudi vedno vrnila, je psihologinja pripisala prisili oziroma zastraševanju. Na vprašanje obrambe, ali je s testi preverila verodostojnost njene izpovedi, pa je odvrnila, da takšnih testov ni. Ji je pa verjela: izpoved je bila smiselna, upoštevala je tudi njeno verbalno in neverbalno komunikacijo, prav tako odzive na določena vprašanja.
Če je bilo zaradi zelo slabih zvez že prvo zaslišanje iz Beograda slabo razumljivo, je bilo drugo še bolj. Pričala je Kristina Koša, ki je bila tudi sodelavka te združbe, a je v nasprotju z Majerjem, Largeanujevo in Minićem kaznivo dejanje priznala in dobila pogojno kazen (enako je storila tudi Maja Rodić Gojić). Po obtožnici naj bi bila najprej žrtev zlorabe, kasneje pa še sama začela novačiti druga dekleta. Zdaj je zanikala, da bi koga novačila. Omenjala je erotično masažo, da bi se dogajala prostitucija, pa se ne spominja. Potrdila je, da je šel določen del zaslužka deklet Majerju in Largeanujevi, a je rekla, da na račun stroškov, na primer s stanovanjem. Kolikšen del, ji ni ostalo v spominu. Zagotovila je, da dekleta niso imela nobenih pravil: delala so toliko ur, kot so želela (tožilstvo navaja delovni dan od 9. do 23. ure), imela so proste dneve, državo so zapustila, kadar se jim je zahotelo. V sodnem spisu so fotografije poškodovanih žrtev, a o tem ni vedela nič. Na vprašanje, ali se koga boji, je odgovorila, da ne. Kot je dejala, je v sodni preiskavi res omenjala strah pred Majerjem, a takrat ni bila čisto pri sebi.
Od novega leta v priporu
Medtem ko Boštjan Majer in Ana Maria Largeanu prihajata na sodišče sama, Bojana Minića spremljajo pravosodni policisti, saj je v priporu. Ker se na vabila sodišča ni odzival, so za njim razpisali tiralico. Prijeli so ga med novoletnimi prazniki na meji med Srbijo in Madžarsko.
https://www.dnevnik.si/1042779172/kronika/zrtev-trgovine-z-ljudmi-koncala-na-psihoterapiji
Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je nadaljevalo sojenje Biljani Bažika iz Lendave, ki ji tožilci očitajo več kaznivih dejanj trgovine z ljudmi in zlorabo prostitucije. Družbo ji delata Hrvat Damir Juretić in Danijel Krebs iz okolice Maribora, ki naj bi skrbela za prevoze deklet iz Madžarske v Slovenijo.
Potem ko se je izkazalo, da na tokratnem naroku ne bo mogoče prek videokonference zaslišati dveh deklet iz Madžarske, ki sta živeli in delali pri 40-letni Biljani Bažika, so na prostor za priče poklicali kriminalista, ki je bil koordinator predkazenskega postopka v tem primeru. Razložil je, da je policija začela primer preiskovati potem, ko je leta 2014 k njim prišla ena od žrtev trgovine z ljudmi. V Slovenijo so jo pripeljali iz Avstrije in je imela stroške, ki jih je Madžar Peter Orsos poravnal. Potem je živela pri Biljani Bažika na Glavarjevi za Bežigradom, kjer pa so spet nastali stroški v višini 350 evrov, ki jih je morala pokriti s ponujanjem spolnih storitev. Zatem je prišla na policijo in podala ovadbo.
Med preiskovanjem te zgodbe so policisti ugotovili, da so na imena dveh deklet – Madžark – naleteli tudi v nekem cestno-prometnem postopku leta 2013, našli pa so tudi spletne strani z oglasi za dekleta za spremstvo oziroma escort oglase, kjer so bile tudi telefonske številke in cene. Po vseh teh zbranih podatkih so se policisti odločili, da imajo utemeljene razloge za prikrite preiskovalne postopke: tajno opazovanje, prisluškovanje telefonom in izpis bančnih transakcij.
Med prisluškovanji telefonskim pogovorom so ugotovili, da se je najprej na en, potem pa na dva telefona redno oglašala Biljana Bažika, ki je, je dejal kriminalist, »vse organizirala«. Pogovori so tudi dokazali, da je bil Danijel Krebs povezan s prevozi iz Madžarske v Ljubljano, obenem pa naj bi Bažiki ob neki priložnosti tudi nekaj svetoval. Prisluškovanje telefonskim pogovorom je tudi potrdilo, da ima Bažika na Madžarskem ljudi, ki so zanjo novačili socialno ogrožena dekleta, ki si želijo najti delo oziroma boljše življenje.
Le »Jessica« ji je prinesla najmanj 48.000 evrov
Zaradi suma, da se v stanovanju na Glavarjevi dogajata trgovina z ljudmi in prostitucija, je policija tja poslala tudi tajnega sodelavca. Kasneje, ko je Biljana Bažika kriminalista obtoževala, da je njihov tajni sodelavec delal »v vodoravnem položaju«, je ta zagotovil, da je bilo to iskanje dokazov, ki je v takem postopku nujno, sicer bi žrtve potem razlagale, da so se pogovarjali in masirali in ne bi imeli dokazov.
Pregled bančnih izpisov pa je pokazal, da ima Biljana Bažika le socialne transferje. Toda glede na to, da so s prisluškovanji telefonom ugotovili, da so dekleta delala od 12 do 24 ur, ocenjujejo, da je dejansko zaslužila veliko. Po ocenah je imela od avgusta 2010 do marca 2015 trinajst deklet, z njihovim izkoriščanjem – stranke so za pol ure mesenih užitkov morale odšteti 50 evrov oziroma 80 evrov za eno uro, je pokazalo eno od pričanj – pa naj bi zaslužila najmanj 108.000 evrov. Kot se je izkazalo na enem prejšnjih narokov, naj bi Biljana Bažika samo z dekletom, ki je imelo nadimek Jessica, zaslužila najmanj 48.000 evrov.
»Iz zaslišanj deklet je bilo zaznati, da so od denarja, ki so ga zaslužile, najmanj polovico dale Bažiki,« je dejal kriminalist, ki je še povedal, da je policija med pregledom stanovanja našla 14.000 evrov, pri njej pa je bil tudi ves označen denar, s katerim je plačeval tajni policijski sodelavec.
»Punce niso znale slovensko, vseskozi so bile v stanovanju in pod nadzorom,« je opozoril kriminalist, ki je še razložil, da niso imele proste izbire strank in možnosti odločanja, kaj naj bi počele. Poleg tega naj bi Bažika delovala ne samo na Glavarjevi ulici v Ljubljani, ampak je – po mnenju policije – imela podobno stanovanje na Glinškovi ploščadi v Ljubljani in v Kopru.
Med 30 in 40 klicev na dan
Kako obsežen je bil posel, pove tudi podatek, da je bilo na telefonski številki za stranke vsak dan med 30 in 40 klicev. Na oporekanje Bažike, da dekleta niso bila vseskozi pod nadzorom – za primer je navedla obisk Celja, kjer sta dve dekleti odšli v drugo halo kot ona –, pa je kriminalist odgovoril, da je nadzor v takih primerih širši pojem: »Če je dekle v tuji državi, kjer ne zna jezika in je tudi socialno šibka, je težko pričakovati, da bo zbežala. Ponavadi se podredi. Marsikatera žrtev ne gre nikamor in se kot žrtev prepozna po letu, dveh ali več.« Opozoril je tudi na stockholmski sindrom, kjer talci celo zagovarjajo teroriste.
Ko pa je Bažika navedla eno prejšnjih zaslišanj priče, ki je bila v Slovenijo pripeljana prostovoljno in je dolg 350 evrov odplačala s spolnimi storitvami, tako da je sprejela sedem strank v štirih, petih dneh, je bil kriminalist v svojem odgovoru popolnoma jasen: »Že ena stranka je preveč, če mora punca 'delat'.«
Sojenje Biljani Bažika ter voznikoma Damirju Juretiću in Danijelu Krebsu se bo nadaljevalo, ko bo madžarsko sodišče zagotovilo videokonferenco z dvema Madžarkama. Slovenskim organom pregona pa je nedosegljiv Madžar Peter Orsos. Spomnimo še, da Biljana Bažika, ki se zdaj brani s prostosti, pred tem pa je bila leto dni v priporu, na predobravnavnem naroku ni priznala krivde v zameno za 12 let in mesec dni zapora. Soobtožena Krebs in Juretić pa sta takrat prizanala, da sta prevažala dekleta v Slovenijo, vendar sodnica njunega priznanja ni sprejela, saj na podlagi dokazov v spisu ni bila povsem prepričana, da je šlo resnično za pomoč prvoobtoženi pri trgovini z ljudmi.
Sodišče je odpravilo pripor Dragu Leskovšku, znanemu Gorenjcu, obtoženemu trgovine z ljudmi, ter hišni pripor njegovi ženi Alini in soobtoženemu Marku Kernu. Sojenje se bo zavleklo v prihodnje leto.
Sodni proces zoper znanega Gorenjca Draga Leskovška, njegovo ženo Alino ter še dva soobtožena trgovanja z ljudmi zaradi zlorabe prostitucije se bo zavleklo v prihodnje leto. Na sodišču bodo namreč morali med drugim preposlušati 72 DVD s prisluhi, številne posnetke nadzornih kamer in zaslišati kar 40 prič. Sodnica Dejana Fekonja ocenjuje, da bo samo za prisluhe potrebovala pet celodnevnih glavnih obravnav, za zaslišanje prič pa vsaj 15.
Tudi to je ena od okoliščin, da je sodnica Leskovšku odpravila pripor, njegovi ženi Alini in soobtoženemu Marku Kernu pa hišni pripor. Drago Leskovšek je danes po 15 mesecih v priporu tako odkorakal na počitnice domov na Gorenjsko. Kot je v predlogu za odpravo pripora zapisal njegov odvetnik Dušan Csipö, Leskovšek izpolnjuje pogoje za upokojitev, kar namerava tudi storiti.
Kot smo že večkrat poročali, specializirano državno tožilstvo Leskovšku in soobtoženim očita trgovanje z ljudmi, v dveh nočnih lokalih v Kranju in Dragočajni pa naj bi barske plesalke silili v prostitucijo. Da so se dekleta prodajala, glavni obtoženi niti ne zanika, a je doslej vedno zatrjeval, da so to počele prostovoljno in da niti on niti soobtoženi od tega niso imeli materialne koristi. Tožilstvo seveda meni povsem nasprotno, Leskovšku pa očita tudi nedovoljeno posedovanje orožja.
Slabša se mu zdravje
Čeprav je tožilstvo nasprotovalo odpravi pripora, češ da obstajajo tako ponovitvena nevarnost kot vplivanje na priče in begosumnost, pa je sodišče v celoti ugodilo predlogu zagovornikov. Pri tem je upoštevalo, da se zdravstveno stanje Leskovška (star je že 60 let) v priporu precej slabša in da pripor močno vpliva tudi na njegovega mladoletnega sina, na katerega je močno navezan. Pri Alini Leskovšek pa je pritrdilo zagovorniku Tonetu Šubicu, da bi, če bi res hotela, lahko že iz hišnega pripora pobegnila v rodno Ukrajino, pa tega ni storila. Sodišče ji bo ob obljubi, da se ne bo skrivala in da se bo javljala na policijski postaji, odvzelo tudi potni list. Ob tem sodišče izrecno poudarja, da odprava pripora v ničemer ne vpliva na utemeljenost suma storitve očitanih kaznivih dejanj trgovine z ljudmi. Na dosedanjih šestih obravnavah so to potrjevali tudi številni dokazi. Očitno res dolgotrajen sodni proces se bo nadaljeval po sodnih počitnicah.
https://dnevnik.si/1042777459/kronika/sodisce-odpravilo-pripor-dragu-leskovsku-obtozenemu-trgovine-z-ljudmi
Nemčija je sprejela novo kazensko zakonodajo za boj proti človeški trgovini in izkoriščanju, ki predvideva več nadzora, regulacij in kazni na področju prostitucije.
Spolne delavce in javne hiše čakajo podrobne preiskave, katerih namen je regulacija prostitucije in zaščita spolnih delavcev, poroča Deutsche Welle.
"V Nemčiji je težje odpreti bar s prigrizki kot bordel," je ob lanskoletni predstavitvi osnutka zakona dejala takratna nemška ministrica za družinske zadeve Manuela Schwesig.
Spolni delavci se morajo po novi zakonodajo obvezno prijaviti v register lokalne uprave ter opraviti zdravniški pregled pri javnozdravstvenem ponudniku.
Javne hiše oziroma podjetja, ki nudijo spolne usluge, bodo morala vložiti prijavo za delovno dovoljenje, ki jim bo dodeljena šele po pregledu zdravstvenih in higienskih standardov.
Po novem obvezna uporaba kondoma
Novi zakon prepoveduje pavšalno plačilo v bordelih ter organizacijo zabav, na katerih mora spolni delavec zadovoljevati več strank hkrati. Po novem je prepovedan tudi spolni odnos brez kondoma. Novi zakon predvideva tudi kazni za stranke, ki vedo, da je spolni delavec v prostitucijo prisiljen.
Med podjetji je zaradi potrebne registracije zavladala panika, trdi Silvia Vorhauer, svetovalka na dortmundski organizaciji, ki se ukvarja s pomočjo ženskam, ki se odločijo končati s prostitucijo.
Po njenem mnenju je nujna registracija nepotrebna. "Zakaj ne morejo te ženske enostavno na davkarijo in se prijaviti tam? Registracija na lokalni upravi bo vodila v stigmatizacijo in kriminaliziacijo teh žensk," opozarja Vorhauerjeva in dodaja, da tak zakon lahko vodi v še več nelegalne prostitucije. Pozdravlja pa obvezno uporabo zaščite.
Različni akterji na trgu prostitucije proti zakonu
Federalno združenje spolnih služb (BSD), svetovalna služba Hydra ter organizaciji Sowoldi in Sisters, ki pomagata žrtvam prisilne prostitucije, so proti novemu zakonu.
Medtem ko ponudniki spolnih uslug razmišljajo o pritožbi, organizacije za zaščito delavcev opozarjajo, da bo kompleksna zakonodaja ustvarila birokratsko pošast, katere največja žrtev bodo prav spolne delavke. Prostitucija ni usluga, temveč nasilje, ki bo tako postalo uzakonjeno, opozarjajo.
Luknje v zakonodaji iz leta 2002
Prvo zakonodaja z regulacijami na področju prostitucije so v Nemčiji sprejeli leta 2002. Takrat so spolni delavci dobili možnost postati uradno zaposleni, dobili so možnost tožbe proti neplačnikom ter postali vključeni v državni pokojninski plan.
Vendar zakon v praksi ni bil tako uspešen. Le en odstotek spolnih delavcev je podpisalo zaposlitvene pogodbe. Po raziskavi inštituta na univerzi v Freiburgu večina zavarovalnic in pokojninskih shem prostitucije ni priznala kot poklica, zaradi česar delavci niso mogli koristiti njihovih uslug. Novi zakon naj bi odpravil napake starega.
Trg prostitucije v Nemčiji je vreden okoli milijardo evrov, v njem pa se udejstvuje med dvesto in petsto tisoč žensk in moških, še poroča Deutsche Welle.
Prostitucija je v Sloveniji sicer dekriminalizirana, ker pa ni legalizirana, od nje država ne pobira davkov, tisti, ki se z njo ukvarjajo, pa nimajo dostopa do delavskih in socialnih pravic. Slovenske politične stranke so glede legalizacije prostitucije neenotne.
Prostitucija v Sloveniji je od leta 2003 delno dekriminalizirana. To pomeni, da ukvarjanje z najstarejšo obrtjo ni več prekršek, je pa še vedno prepovedano na javnih mestih. Od leta 2004 ni več kaznivo niti organiziranje prostitucije, razen v primeru njene zlorabe oziroma izkoriščanja. Prostitucija se da, vsaj v teoriji, opravljati tudi povsem legalno – kot poklic in dejavnost pravno sicer ni regulirana, vendar pa jo je pod nekoliko drugačnimi nazivi, kot so denimo striptizeta, barska plesalka in erotična maserka, mogoče registrirati in od zaslužka plačevati davke.
Čeprav bi torej lahko sklepali, da je dekriminalizacija prostitucije izboljšala položaj oseb, ki se ukvarjajo z njo, pa jo v praksi velika večina zlasti iz strahu pred stigmo opravlja za vrati stanovanj, na črno, brez zdravstvenega nadzora. Ker država tolerira le samostojno opravljanje prostitucije, vsako zaposlovanje v okviru podjetij pa dojema kot zvodništvo in zlorabo, imajo lahko »spolni delavci« kot vsi drugi prekarci dostop le do zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, ne pa tudi do delavskih pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja – torej do dopusta, bolniške, delovne dobe...
»Spolno delo je delo«
Zaradi kršitve delavskih in socialnih pravic oseb, ki se ukvarjajo s prostitucijo, so v zadnjih desetletjih nastala številna globalna gibanja, že leta 1985 pa je bil ustanovljen tudi Mednarodni odbor za pravice prostitutk. Ta v svojem »manifestu spolnih delavcev« opredeljuje prostitucijo kot delo in zahteva popolno dekriminalizacijo ter legalizacijo vseh vidikov prostovoljne prostitucije odraslih, odpravo diskriminacije, stigmatizacije in nasilja. Za pravice spolnih delavcev se močno zavzema tudi Amnesty International, ki je maja lani opozoril, da so spolnim delavcem države dolžne zagotoviti pravične delovne pogoje in socialne pravice, tudi v primerih, ko v državah prostitucija ni pravno regulirana ali dekriminalizirana.
V Evropi sta šli po tej poti predvsem Nemčija in Nizozemska, kjer pa so se pokazale tudi negativne posledice. »Legalizacija prostitucije je povezana s pravnim normiranjem poklica, z registri, obveznimi zdravstvenimi testiranji, žigom v delovni knjižici. To pa spolne delavce zaradi stigme odvrača od prijave,« pojasnjuje Mojca Pajnik, raziskovalka prostitucije z ljubljanskega Mirovnega inštituta. Da legalizacija ni prinesla želenih rezultatov, potrjujejo raziskave, ki so pokazale, da se je ob takšnih pogojih registriralo zgolj od deset do dvajset odstotkov prostitutk.
SMC in ZL za legalizacijo, SD, DeSUS in NSi proti
Slovenske politične stranke so glede legalizacije prostitucije neenotne. Za SMC bi legalizacija pripomogla k ureditvi delovnega ter socialno-zdravstvenega statusa oseb, ki se s prostitucijo ukvarjajo, preprečila zlorabe in osebam, ki se s prostitucijo ukvarjajo, omogočila večjo zaščito. Ob tem opozarjajo, da sama legalizacija ne ponuja celovite rešitve, zato bi bilo obenem treba delovati tudi na področju preventive. Legalizacijo bi pod pogojem, da bi s tem onemogočili trgovino z ljudmi in zagotovili prostitutkam delavske in socialne pravice, podprli tudi v ZL. V DeSUS menijo drugače: »Legalizacija bi dala napačen signal, da je prostitucija primeren način reševanja ekonomske stiske in da gre zgolj za še eno od običajnih služb.«
V SD pa bi po vzoru Švedske in Finske uporabnike spolnih storitev celo kazensko preganjali. »Prostitucija je oblika nasilja nad ženskami. Prizadevati si moramo za odpravo prostitucije in ustvariti okolje, v katerem kupovanje spolnih storitev ni sprejemljivo,« poudarjajo v SD. Proti legalizaciji so tudi v NSi.
SNS in SLS za pobiranje davkov od prostitucije
Sicer pa legalizacijo prostitucije najbolj podpirajo stranke, ki želijo znova priti v parlament. V SLS so sicer proti prostituciji, kljub temu pa menijo, da je treba to dejavnost zakonsko regulirati in vzpostaviti državne mehanizme nadzora. »S tem bi dosegli, da se vse ponudnike storitev na črno primerno kaznuje, tisti, ki bi se želeli ukvarjati z njo prostovoljno, pa naj odprejo podjetje, zaposlenim ponudijo ustrezno delovno okolje in plačilo, tako da lahko kot preostali državljani plačujejo davke,« pravijo v SLS.
»Ne razumemo, zakaj moramo biti bolj svetohlinski od Švice, Avstrije, Češke in še mnogih demokratičnih dežel, kjer je dovoljena,« se sprašuje tudi predsednik SNS Zmago Jelinčič. Odprava prostitucije je po njegovem mnenju utopija. »Z legalizacijo pa bi prostitutke postale delovna sila in bi jim tekla pokojninska doba, bile bi zdravstveno zavarovane, država pa bi od njihove obrti pobirala davke. Prostitucija bi se izvlekla iz kriminalnih sfer, uporabniki njihovih storitev pa bi bili doma bolj umirjeni, kar pomeni, da bi bilo veliko manj družinskega in spolnega nasilja.«
Na zavodu za zaposlovanje išče delo 31 spolnih delavcev
Na zavodu za zaposlovanje pojasnjujejo, da sta poklica erotični maser in erotični plesalec uvrščena v standardno klasifikacijo poklicev, zato morajo delodajalce, ki oddajo sporočilo o prostem delovnem mestu za omenjene poklice, obravnavati povsem enako kot druge delodajalce. Enako velja glede iskanja zaposlitve. Če ima brezposelna oseba v zaposlitvenem načrtu izbran poklic erotični maser ali erotični plesalec, ga napotijo na prosto delovno mesto enako kot za vsak drug poklic. Zaradi zaposlitvenih ciljev se obravnava ne spremeni, zatrjujejo na zavodu. Konec aprila je bilo v evidenci brezposelnih 31 oseb, ki imajo kot zadnjo zaposlitev navedene »druge poklice za osebne storitve«, kamor sodijo erotični plesalci in erotični maserji.
"Kriminalizacija uporabnikov je slaba rešitev"
Kriminalizacija uporabnikov, model, ki so ga pod vplivom feminističnih gibanj proti nasilju nad ženskami in teze, da je za prostitucijo odgovoren uporabnik, najprej uvedli na Švedskem in se zdaj širi po Skandinaviji, ima po ocenah Mojce Pajnik iz Mirovnega inštituta slabe posledice. »Raziskave so pokazale, da je takšna kriminalizacija prostitutke še bolj potisnila v podzemlje in povečala njihovo ranljivost. Mnoge se selijo v druge države, tiste, ki so ostale, pa nasilja, izkoriščanja in drugih kaznivih dejanj ne prijavljajo več policiji,« opozarja Pajnikova.
Večina prijav prostitucije zaradi dela na črno
Pri finančni upravi (Furs) pravijo, da prostitucijo v večini primerov nadzirajo na podlagi podanih prijav, ki se nanašajo predvsem na delo na črno. Nadzor pa je, kot dodajajo, otežen, saj se ta dejavnost večinoma opravlja v zasebnih prostorih. Kadar ugotovijo kršitve opravljanja dela na črno, izdajo prepovedno odločbo opravljanja neregistrirane dejavnosti. Evidence o številu kršitev glede prostitucije na črno ne vodijo.
Vir: Dnevnik
Damjan Puzavac zaradi, po njegovi oceni, pretirane sile ob aretaciji državo toži za 26.000 evrov.
Šestindvajset tisoč evrov od države s tožbo zahteva Damjan Puzavac, ki je bolj znan po tem, kako se je kar sam oklical za slovenskega Robina Hooda med prostitutkami. Zdaj prestaja večletno zaporno kazen zaradi umora, zlorabe prostitucije in izsiljevanja. V povezavi z zlorabo prostitucije se je ves čas branil, da je dekletom le pomagal.
A njegove trditve so pri sodnikih naletele na gluha ušesa, saj so ti na koncu menili, da je Puzavac pod svoje okrilje vzel dvanajst deklet, med katerimi je bila tudi mladoletnica, ki so se prodajale zanj v več stanovanjih po Ljubljani. Najmanj dvakrat so po njegovem naročilu »skočile« še v tujino, Avstrijo ali Italijo. No, na sojenju so Puzavcu v bran stopila tudi zlorabljena dekleta in celo trdila, da so se prodajale prostovoljno. Ena izmed njih je celo rekla, da je srečna, da je spoznala Puzavca.
Kakor koli že, možakar je bil na koncu zaradi zlorabe prostitucije in izsiljevanja obsojen na osem let in pol zapora. K temu so sodniki prišteli še zaporno kazen zaradi umora v Srbiji (to bi moral že zdavnaj odsedeti v Srbiji, a je pred šestnajstimi leti spektakularno pobegnil iz zapora v Sremski Mitrovici), tako da mu je bila izrečena enotna 20-letna zaporna kazen. A nato se je zapletlo, saj je vrhovno sodišče zavrnilo njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti, zaradi česar se je obrnil še na ustavno sodišče, češ da je bil pri izreku enotne kazni uporabljen napačni kazenski zakon oziroma prekršeno pravilo, po katerem ni dopustno izreči strožje kazni od tiste, ki jo je bilo mogoče izreči po zakonu, veljavnem v času storitve kaznivega dejanja, sodba vrhovnega sodišča pa po njegovem ne vsebuje primerne obrazložitve.
Ustavni sodniki so mu ugodili in od vrhovnih sodnikov zahtevali, da spet pretehta, ali so Puzavcu pravilno odmerili zaporno kazen. In 23. decembra lani, kot so nam pojasnili na ljubljanskem okrožnem sodišču, je bila nato enotna kazen določena pri 19 letih in šestih mesecih zapora.
V zaporu študira pravo
Puzavac, ki v zaporu končuje pravno fakulteto, kot že rečeno, zdaj bije boj na pravdnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča.
Državo toži za odškodnino v višini 26.000 evrov, in sicer, kot sam trdi, zaradi protipravnega ravnanja policije ob njegovi aretaciji 9. junija 2009. Tistega dne so policisti skupaj s specialci v ljubljanski Župančičevi jami izvedli odmevno policijsko akcijo, s katero so končali večmesečno tajno opazovanje Puzavaca, ki se je od spomladi 2008 začel ukvarjati z zlorabo prostitucije.
Puzavac je še danes prepričan, da je bil način, kako je bila izvedena takratna aretacija, neupravičen in da je pravzaprav šlo le za predstavo za javnost. Pove nam, da se je tistega dne tam srečal s serviserjem, da bi zamenjal pokrov motorja. Nato pa so se s civilnim avtomobilom pripeljali štirje zamaskirani moški s puškami v rokah in takoj je pomislil, da so ga prišli ubit. Nato pa se je obrnil in videl, da na kraj dogodka prihaja tudi označen policijski avto in je, ker je ugotovil, da gre za specialno enoto, dal takoj roke na pokrov motorja. Pri tem ga je eden od pripadnikov specialne enote s puško udaril v predel za ušesom, nato se je zgrudil na tla. Potem so ga zvlekli do zadnjega dela avtomobila in ga vklenili.
»Ko sem bil vklenjen, mi je eden izmed njih skočil na koleno in ga poškodoval,« je povedal Puzavac in dodal, da takšna nasilna aretacija ni bila potrebna, saj pred tem nikoli do nikogar ni uporabil sile. Država nasprotno trdi, da je bil tožnik takrat znan kot nasilna oseba, zaradi česar so ljubljanski policisti na pomoč priklicali specialno enoto, saj so pričakovali osumljenčev odpor.
Puzavac se še spominja, kako so mu nato čez glavo nataknili črno platneno vrečo, da pod njo niti dihati ni mogel. In tam so čakali vse do trenutka, dokler se ni pripeljala televizijska ekipa komercialne televizije. Ob aretaciji je tako dobil več poškodb po telesu, operirati so mu morali tudi koleno.
Vir: Delo
Podzupan Roberti "Ne prenasamo prostitucije in bomo kaznovali stranke dokler ne izgine poulicna prostitucija"
Pogovor s prostitutko na ulici v Trstu lahko drago stane...
Madžarka Samanta je pričala, da je Biljana Bažika, ki ji tožilstvo očita kaznivo dejanje trgovine z ljudmi, ni izkoriščala. Je pa potarnala nad nastanitvijo v prostorih društva Ključ in nad tem, da ji je po prijetju iz denarnice izginilo 300 evrov.
Na sojenju 41-letni Biljani Bažika - Bibi je danes na prostor za priče stopila še ena prostitutka, ki naj bi bila po mnenju tožilstva žrtev trgovine z ljudmi. Prodajala se je v enem od stanovanj Bažikove, a se ni počutila kot žrtev, je povedala. »V stanovanju na Glavarjevi v Ljubljani je bilo v redu. Biba nam je kuhala, prala, pospravljala, skratka, opravljala je vsa gospodinjska dela. Prevajala je tudi pogovore med nami dekleti in strankami. Večkrat smo kakega gosta tudi zavrnile, če nobeni ni bil všeč. No, navadno sem bila jaz najbolj izbirčna... Ampak Biba ni nič pritiskala, da bi morala iti z njim,« je povedala Madžarka z delovnim imenom Samanta. Kot je dejala, sta bili z Bažikovo že takrat prijateljici, ko je policija njihovo »poslovanje« z aretacijo prekinila, pa se je prijateljstvo še okrepilo. To je bilo videti tudi po koncu pričanja, saj sta se z obtoženko večkrat smeje objeli, ko je Samanta odhajala skozi vrata sodne dvorane, pa je prijateljici v slovo poslala še poljubček.
Radodarni Dušan
Kot smo že pisali, v obtožbi piše, da je prvoobtožena z Madžarom Petrom Orsosom (ki je za zdaj našim organom nedosegljiv) in nekaj še neodkritimi storilci na Madžarskem novačila revna in brezposelna dekleta in jim obljubljala dober zaslužek s prostitucijo v naši državi. Šele pozneje naj bi dekleta izvedela, da bo to njihovo edino delo, da bodo denar morale služiti vse dni v tednu po najmanj deset ur in da bo šla polovica zaslužka Bažikovi. Od avgusta 2010 do marca 2015 naj bi ta privabila 13 tujk, med njimi tudi brezposelno Samanto. V našo državo naj bi prišla v obdobju do maja 2014, prostituirala pa naj bi se v Ljubljani, Kopru in Mariboru. Biljana Bažika, ki je njene storitve tudi oglaševala, ji je razložila, da se obrt opravlja vsak dan med 12. in 1. uro zjutraj in da si bo vzela polovico njenega zaslužka. Vmes se je Samanta očitno večkrat vrnila domov, nazaj pa naj bi jo nekajkrat pripeljal Damir Juretić in enkrat Danijel Krebs, ki sta se zato tudi znašla na zatožni klopi.
Samanta je pričala, da nje in drugih deklet v stanovanju ni nihče zadrževal. Od gostov so poleg plačila dobivale tudi napitnine in darila. Zaslužek je šel v skupni predal in zvečer so si ga dekleta sama razdelila – določen del so same dale Bažikovi, ne da bi to od njih posebej zahtevala. Po njenih besedah Bažikova ni kontrolirala, koliko bo katera dobila. Kakšno stranko je lahko brez težav odklonila, po drugi strani pa je imela tudi kakšnega stalnega gosta. »Ja, Dušan me je peljal tudi po nakupih – on je plačal. Bil je zaljubljen vame,« je povedalo dekle, ki je imelo tisti čas tudi »pravega« fanta. Tožilstvo trdi, da je prvoobtožena na račun Samantinega dela zaslužila najmanj 10.000 evrov. Na vprašanje, ali ima občutek, da jo je Bažikova izkoristila in ali bi rada, da ji ta denar povrne, je priča odvrnila, da ne. »Po moje se ni nič okoristila, skupaj sva delali in meni je bilo to prav,« je izjavila.
Mravlje v kopalnici
Bi pa rada nazaj tisti denar, ki je izginil iz njene denarnice po aretaciji, je dejala. Policija je takrat dekleta na hitro odpeljala, kam, Samanta ni znala povedati, je pa iz sodnega spisa razvidno, da v prostore društva Ključ. »Tam je bila velika umazanija. Kopalnica je bila katastrofalna, polna mravelj. Tam sta bili dve gospe, s katerima nismo mogli komunicirati, saj nista znali madžarsko. Pokazali smo jima mravlje, pa se za to nista zmenili,« je pričala in dodala, da se je počutila kot v zaporu. Bile so zaklenjene, niso smele kaditi, ker so bile brez telefonov, niso mogle poklicati domov. »Zelo nas je skrbelo in smo jokale,« je razložila. Čez čas so jih policisti odpeljali po stvari v stanovanje, kjer so nazadnje delale: »Vse je bilo razmetano, telefoni, obleke, šminke. Ugotovila sem, da je iz moje denarnice zmanjkal denar. Bilo je 300 evrov in to hočem nazaj.« Po zaslišanjih na policiji in sodišču so jih z vozovnico za vlak in 10 evri »žepnine« napotili v domovino. Na vprašanje, s čim se zdaj preživlja, je odgovorila: »Iskreno povedano, še naprej opravljam isto delo.« Tožilca Jožeta Levašiča je zanimalo, ali v Sloveniji, pa je odvrnila, da ne. Ko je vprašal, kje, je odgovorila z vprašanjem: »Ali moram povedati?« Ko so jo podučili, da ne, je raje molčala.
Zakonca Drago in Alina Leskovšek sta zanikala, da bi se ukvarjala s trgovino z ljudmi in da bi v svojih lokalih v Dragočajni in na Mlaki pri Kranju organizirala oziroma izkoriščala prostitucijo. Kot sta zatrdila, so zaposlene barske plesalke, če so bile pridne, tudi brez prodaje telesa dobro zaslužile.
»Obtožnica me prikazuje kot največjega zločinca, kot pošast, ampak 90 odstotkov navedb je izmišljenih,« je začel svoj zagovor Drago Leskovšek, obtožen, da je skupaj z ženo, Ukrajinko Alino, vodil hudodelsko združbo, ki je v našo državo vabila dekleta iz Ukrajine in Moldavije. Obljubljala naj bi jim, da bodo kot barske plesalke zelo dobro zaslužile, v resnici pa naj bi se morale ukvarjati s prostitucijo za bistveno nižje plačilo. »Nikogar nisem silil v kakšno koli delo, ga zadrževal ali nadzoroval. Dekleta se me niso bala, saj se me niso imela za kaj. Vsaka je svobodno prišla sem in vsaki sem rekel, da svobodno lahko tudi odide,« je povedal nekdanji najemnik bara Veronika v Dragočajni in lastnik kluba Red & Black na Mlaki pri Kranju.
Štetje igračk
Po trditvah tožilstva naj bi imel od novembra 2013 do aprila lani nastanjenih oziroma zaposlenih 34 deklet. Leskovšek je dejal, da so nekatere res prišle iz tujine (zato je imel kar nekaj dela in stroškov, da jim je uredil dokumente), druge pa so že bile pri nas in so prišle iz drugih lokalov. Z njimi je sklenil pogodbo o zaposlitvi, po kateri so bili njihovo delo ples, animacija in spremstvo, občasno so sodelovale tudi na fantovščinah, rojstnih dnevih in motorističnih zborih. Plačo, 400 do 450 evrov mesečno, so dobivale na bančni račun, imele so urejena tudi vsa zavarovanja. Pripadal jim je dopust, od nekaterih (»tistih, ki so bile pridne in niso veliko konzumirale«) pa sploh ni zahteval najemnine in drugih stroškov nastanitve.
Če so bile prizadevne, so po njegovih besedah lahko veliko dodatno zaslužile z napitninami in pijačami. Več je gost popil, več je kapnilo v njihov žep. Kot je razložila Alina Leskovšek, je od šampanjca za 80 evrov dekle dobilo 15 evrov, od najdražjega dom perignona (400 evrov) pa 80. Služile so tudi s striptizom, dolgim dve pesmi (tako imenovana table dance in lap dance) – od plačanih 25 evrov so jih dobile 12, v ponudbi je bil tudi ples ob drogu, a resnici na ljubo po njem niti ni bilo posebnega povpraševanja. Da bi bile evidence točne in da bi bile res plačane vloženemu trudi primerno, so za vsako pijačo ali ples od vodje lokala dobile igračko; na podlagi njihovega števila in barv jim je bilo ob koncu dneva oziroma naslednje jutro izplačano gotovinsko plačilo.
Slovenkine storitve dražje
Toda tožilstvo trdi, da so bile te igračke znak za še nekaj več: gost je res plačal pijačo, a potem z dekletom za pol ure ali uro tudi smuknil v sobo. Kar je dekle zaslužilo tam, naj bi šlo potem v roke vodji lokala – v lokalu Veronika Leskovškovi ali v njeni odsotnosti Marku Kernu, v lokalu Red & Black pa Milanu Živiću. Tako sta se tudi Kern in Živić znašla na zatožni klopi, čeprav naj bi v lokalih zgolj skrbela za varnost. Nekatera dekleta so sama priznala, da so se ukvarjala s prostitucijo, in ko je sodnica Dejana Fekonja Leskovška na to opozorila, je odvrnil, da o tem za zdaj ne bi govoril. »Ne bom izključil te možnosti... Vsekakor pa tega nisem nikoli organiziral,« je izjavil. Žena pa, da se je za zaprtimi vrati verjetno dogajalo marsikaj. »S čim so se ukvarjale v prostem času, je bila njihova stvar,« je povedala. Sodnica jo je opozorila na obremenilne besede ene od prostitutk, da je zaslužek predajala prav njej. Kot Slovenka je bila bolje plačana: za 30 minut je od stranke dobila 150 evrov (tujke 50 manj), Leskovškova si jih je zadržala 100. Na vprašanje, zakaj bi si ona in druge to izmislile, je obtoženka skomignila. »Ne vem. Dekleta so pripovedovala različne zgodbe. Nekaterim so kriminalisti tudi kaj obljubili, za eno vem, da državljanstvo,« je izjavila.
Na Obali imajo poleg Goriške največ nočnih lokalov v Sloveniji, kjer domnevno poteka tudi prostitucija. Dekleta iz različnih držav silijo v prodajanje spolnih storitev lastniki lokalov, vendar na zelo prefinjen način. Z ustrahovanjem, kaznovanjem, fizičnim nadziranjem in nadzorom telefonov ter ekonomskim in psihičnim maltretiranjem, pravi Primož Ogrinc, vodja skupine za kriminalne združbe pri koprskih kriminalistih. "Policija skupaj z različnimi inšpekcijskimi službami večkrat izvaja nadzor v nočnih lokalih. Dekleta imajo urejene delovne in bivalne vizume, ponavadi delajo kot plesalke, lastniki pa zanje plačujejo vse potrebne prispevke. Vendar je to večkrat le maska pred siljenjem deklet v prostitucijo. Če ne ubogajo lastnikov lokalov ali njihovih zaposlenih, jih tudi denarno, fizično ali psihično kaznujejo. Šele ko začnemo preiskavo zaradi suma, da se v kakem nočnem lokalu dekleta sili v prostitucijo, se ponavadi izkaže, da gre v ozadju za kazniva dejanja, kot je trgovina z ljudmi ali drugo. Policiji je zelo pomembno, da takrat skupaj z vladnimi in nevladnimi organizacijami pomaga žrtvam trgovine z ljudmi, storilce pa kazensko ovadi," pravi Ogrinc.
Na področju Policijske uprave Koper poznajo še nekaj drugih oblik prostitucije. "Prostitucija se dogaja v najetih stanovanjih, stranke dekleta dobivajo preko oglasov v časopisih in na internetnih straneh. Specifika Obale so tudi večje vojaške ladje, ki pridejo v Koper. Tedaj se povpraševanje po plačanih spolnih storitvah močno poveča, zato pridejo takrat v Koper dekleta in žene iz celotne Slovenije ter Italije in Hrvaške, med njimi so tudi poročene in matere. V prostituciji vidijo možnost zaslužka, tudi zgolj za preživetje," doda Orginc. Posebnost Obale je še tako imenovana visoka prostitucija, ko se dekleta vdajajo plačanim spolnim odnosom na jahtah. V vseh naštetih primerih se v glavnem ženske prostovoljno odločijo za prostitucijo, to pri nas ni kaznivo dejanje. Vendar pa tukaj obstaja velik varnostni riziko. "Če dekleta nimajo zvodnikov, ki pazijo tudi na njihovo varnost, čeprav jih običajno oni silijo v prostitucijo, lahko postanejo žrtve svojih strank, ki so morda nasilne do njih," pravi Ogrinc.
Stranke plačanih spolnih odnosov na Obali so tako slovenski kot tuji državljani, veliko pa je Italijanov, ki pridejo celo iz Milana. Za spolne odnose v nočnih klubih ali po stanovanjih, hotelih plačajo od 50 do 150 evrov, odvisno od dolžine spolnega odnosa. Dekleta pa lahko tudi najamejo čez noč, vendar je tedaj cena lahko višja. Prav tako je znano, da se v nočnih lokalih na sestankih srečujejo člani kriminalnega podzemlja in sklepajo posle v zvezi s trgovino z orožjem, mamili ali čim drugim. Dekleta, ki plešejo v nočnih klubih in so prisiljena v prostitucijo, pa so članom kriminalnih združb po sklenjenih poslih lahko kot nekakšna nagrada, še ugotavljajo na policiji. Ogrinc doda, da v Sloveniji ne poznamo ulične prostitucije, torej da dekleta novačijo stranke kar na ulici, kot lahko vidimo na primer že v Trstu v Italiji.
http://www.vecer.com/prostitucija-dekleta-za-nagrado-clanom-kriminalnega-podzemlja-6270323