Novice

Nekdanji ustanovitelj Koloseja se brani pred obtožbami zaradi zlorabe prostitucije in sodelovanja v hudodelski združbi.

Poslovnež Sergej Racman, nekdanji ustanovitelj ljubljanskega kinokompleksa Kolosej, je danes sedel na zatožno klop koprskega sodišča. Specializirano državno tožilstvo mu očita zlorabo prostitucije in sodelovanja v hudodelski združbi v zadevi kluba Marina na Ajševici na Goriškem, kjer sta se med letoma 2014 in 2019 domnevno dogajali prostitucija in trgovina z ljudmi. Skupno je v povezavi s tem obtoženih 18 ljudi, obtožnico pa bodo predvidoma še razširili na dva mariborska odvetnika. Zaradi kaznivih dejanj, povezanih z Marino, pa sta v postopku tudi Racmanova poslovna partnerja Jože Kojc in Dejan Šurbek.

Prvoobtoženi Racman je dejal, da obtožnico razume, a krivde na priznava. Proces proti njemu se je začel z zakasnitvijo glede na preostale obtožene, saj je pobegnil v Kanado in ga je policija prijela šele po tem, ko so zanj razpisali mednarodno tiralico. V postopku so sicer do zdaj izločili številne dokaze, ki jih je policija pridobila na domnevno nezakonit način. Tožilstvo zdaj meni, da je treba izločene dokaze ponovno vključiti, ker gre za nove okoliščine – te predstavljata prej omenjeni ovadbi proti mariborskima odvetnikoma. Ta dva nista več zaščitena zaradi poklicne tajnosti, kar je bil vzrok za izločitev prisluhov kot dokazov. Obramba pa vztraja, da je treba izločiti vse, kar temelji na dokazih tajnega delovanja.

Zgodba okoli Marine je po do zdaj znanih podatkih povezana z izkoriščanjem 400 žensk iz Romunije, ki so morale spolne usluge strankam ponujati 12 ur na dan, njihovi romunski zvodniki pa so bili do njih nasilni. Ženske, ki naj bi se v domovini otepale z revščino, vzdrževale pa naj bi tudi svoje družine, so bile v prostitucijo prisiljene.

Primer sicer ogroža izločitev številnih dokazov, ki jih je potrdilo tudi višje sodišče. Romunskim zvodnikom, ki so obtoženi trgovine z ljudmi, pa se celo obeta oprostitev. Racman je v zgodbi domnevno sodeloval s fiktivnimi posli, s katerimi je menda zagotavljal pravno podlago za priliv denarja v podjetje, ki se je sicer ukvarjalo z ilegalno dejavnostjo. Med kaznivimi dejanji, ki jih obtoženim očita tožilstvo, so sicer tudi pranje denarja in ponarejanje listin.

Vir: Delo

Britanec se na sodišču zagovarja, ker naj bi podnajemnicam v zameno za spolne usluge nudil prenočišče. Gre za prvo tako sojenje na Otoku, čeprav strokovnjaki ocenjujejo, da je takšno izkoriščanje za seks razširjena praksa.

Na sodišču v kraju Staines, kakšnih 35 kilometrov jugozahodno od Londona, se je začel prvi primer, v katerem se najemodajalec brani obtožb, da je mladim dekletom in brezdomkam v zameno za spolne usluge oddajal sobo. Dvainpetdesetletni Christopher Cox je sodeč po obtožnici podnajemnice iskal prek malih oglasov. Zainteresirane je prosil, naj mu pošljejo svoje fotografije, v zameno za brezplačno sobo v njegovi hiši pa od njih zahteval spolne usluge ter tudi kuhanje in čiščenje v bikiniju.

Pred dnevi se je 52-letni Britanec tako zagovarjal zaradi obtožb spodbujanja k prostituciji. Krivde ni priznal. Policija je primer začela raziskovati predlani, in sicer po predvajanju oddaje The Kyle Files, posvečene ravno prevaram »seksa za najemnino«. Preiskovalna ekipa se je do podatkov o Coxu dokopala tako, da se je članica ekipe izdajala za dekle, ki nujno potrebuje stanovanje. Prijavila se je na kakšnih dvajset oglasov, od četrtine ponudnikov je zelo hitro dobila odgovor. Ekipo je najbolj zaskrbel ravno oglas 52-letnika, saj si je za tarče vzel brezdomke in mlada dekleta. Torej najranljivejše punce.

Hoče seks, in to čim večkrat

Z raziskovalko pod krinko sta si izmenjala nekaj sporočil, v katerih Cox nikakor ni mogel skriti svojega fetiša do deklet v bikinkah, kmalu zatem sta se dobila v pubu. »Zadnja leta imam na tem področju že kar nekaj izkušenj. Veliko deklet se prijavi, a niso pripravljene na tak aranžma. Veš, nisem pošast, kakršna se morda zdim na prvi pogled,« je nagovoril potencialno bodočo podnajemnico. »Pomagal bi ti in skrbel zate, a nisem neki dobri samaritan, ki v zameno ne bi zahteval ničesar,« ni okolišil in raziskovalki pod krinko je povedal, da bi od nje pričakoval seks, in to čim večkrat. »Ne bom te silil v nekaj, česar nočeš početi, te bom pa skušal pregovoriti v to. Nočem te zlorabiti, te bom pa izrabil, saj si v težki situaciji,« so v oddaji predvajali na kamero ujet pogovor. Ne bi pa je posilil, ji je zagotovil. Povedal ji je, da je imel tak dogovor že s sedmimi ali osmimi dekleti, a da še nobene ni na koncu zakopal na vrtu. »No, vsaj doslej še ne. Ti bi lahko bila prva,« se ji je zasmejal. Med klepetom ji je še navrgel, da so se na oglas javile tudi najstnice, najmlajša je imela vsega dvanajst let, a se mu je to zdelo preveč nevarno. Kmalu zatem se je z njim soočil voditelj Jeremy Kyle, a moški pred kamero ni bil zgovoren. Oglas je zatem umaknil, a so raziskovalci manj kot dva meseca kasneje že naleteli na novega.

Tovrstni »aranžmaji« naj bi bili v Veliki Britaniji v strmem porastu. Po ocenah strokovnjakov je takšno nespodobno povabilo v zadnjih petih letih prejelo kar 250.000 deklet, na oglase pa se javljajo tudi punce šele na pragu pubertete. Za oddajo je spregovorila tudi ena od deklet, ki v danem trenutku ni našla boljše možnosti za svoje življenje. Bila je na robu obupa, saj je pristala na ulici, zato je sama objavila oglas, v katerem je iskala dom s poceni najemnino ali brez nje. V času snemanja oddaje je že mesec dni za sobo plačevala s svojim telesom. »Razkazal mi je hišo, potem pa me je že začel otipavati. Takoj me je hotel, zahteval je tudi, da po stanovanju hodim v visokih petah in spodnjem perilu,« je razlagala Natalie. Ker jo je bilo moškega strah, je tu in tam prespala pri prijateljih, a še bolj kot njega jo je strah življenja na ulici.

Vir: Dnevnik

Prvoobtoženi iz domnevne hudodelske združbe, ki naj bi na Celjskem služila z izkoriščanjem deklet za prostitucijo, 67-letni Jože Cank je do oktobra izločen z obravnav. Sodnik celjskega okrožnega sodišča Marko Brišnik je namreč prejel dopolnjeno zdravniško mnenje, v katerem je izvedenec zapisal, da Cank trenutno ni sposoben spremljati obravnav.

Brišnik je tudi sprejel sklep, da se sojenje nadaljuje brez Canka. Tako bodo na naslednjih obravnavah predvajali tajne prisluhe, preko videokonference pa bodo zaslišali tudi tajna policijska sodelavca.

Cank ob začetku sojenja novembra leta 2019 očitanega kaznivega dejanja ni priznal. Kot je takrat dejal, ni bil niti vodja niti član nobene hudodelske združbe, ki bi se ukvarjala z organizacijo prostitucije.

Tožilec Aljaž Britvič očita Canku in še štirim soobtoženim, da so od oktobra 2017 do avgusta 2018 preslepili več ukrajinskih državljank. Obljubljali naj bi jim delo barskih plesalk, jih pripeljali v Slovenijo, nastanili v nočni lokal v Medlogu pri Celju in jih silili v prostitucijo, s katero naj bi si kot združba ustvarjali zaslužek in si ga nato razdelili. Pri tem naj bi združba uporabljala družbo Esit kot krinko za zaposlovanje deklet.

Še dva soobdolžena, Ekrem Pobrić in Marjan Soršak, pa sta bila na podlagi priznanja krivde obsojena na pogojni kazni. Brišnik je tako Pobrića obsodil na enotno kazen 17 mesecev zapora s preizkusno dobo treh let in stransko denarno kazen 1500 evrov. Soršak pa je obsojen na 14 mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, plačati mora tudi stransko denarno kazen v višini 700 evrov.

Policisti so hudodelsko skupino razkrinkali konec avgusta leta 2018, ko so opravili več hišnih preiskav. Takrat so odvzeli prostost šestim ljudem, od tega sta dva ostala v priporu, poleg Canka še Robert Mramor. Gre za stare znance policije, ki so jih policisti v preteklosti že obravnavali.

Obtoženi so kaznivih dejanj zlorabe prostitucije in trgovine z ljudmi v obliki hudodelske združbe, zaradi česar jim grozi do 15 let zapora.

Vir: Dnevnik

Bojan Belna, 63-letni vidni član SDS, po katerem je poimenovana celo ulica v Šentilju, je utemeljeno osumljen pranja denarja, prisluženega z izkoriščanjem prostitucije. Protipravna premoženjska korist domnevne zlorabe prostitucije presega 200 tisočakov.

V poslopju nekdanje diskoteke Yucatan, ki je last vplivnega lokalnega poslovneža in dolgoletnega svetnika SDS Bojana Belne, je skoraj desetletje potekal dobičkonosen posel s spolnimi storitvami. Trgovino z ljudmi so kriminalisti prekinili šele pretekli teden, ko so prostost odvzeli osmim osebam. Najemnik Nočnega kluba Tropicano, 40-letni Zlatko Župac, se je edini znašel v priporu, njegova 35-letna soproga, državljanka Dominikanske republike, se mora javljati na policijski postaji. Belno so po 48-urnem pridržanju spustili na prostost, preiskujejo ga zaradi očitka pranja denarja, s katerim naj bi pomagal zakriti nelegalni izvor v Tropicanu prisluženega denarja. Združba naj bi s trgovino z ljudmi in z zlorabo prostitucije pridobila najmanj 207.500 evrov protipravne premoženjske koristi.

Kriminalisti pod krinko

Že leta 2012 so policisti imeli prve informacije, da se v šentiljskem nočnem klubu odvija zloraba prostitucije. Prvo uradno naznanilo suma storitve kaznivega dejanja so prejeli v letu 2016. Zgodilo se ni nič. »Klasično preiskovanje z ljudmi je zelo oteženo zaradi nepripravljenosti sodelovanja žrtev, ki jih člani hudodelskih združb potisnejo v podrejen položaj. S klasičnimi metodami dela ni bilo možno preiskati dejanj, zato smo zadevo nadgradili s prikritimi preiskovalnimi ukrepi,« je danes razložil Beno Meglič, vodja mariborske kriminalistične policije.

»Nadgradnjo« so udejanjili leta 2019. Začeli so prisluškovati telefonskim pogovorom, v združbo so infiltrirali tajna delavca, ki sta delala pod krinko. Prikriti preiskovalni ukrepi so potekali skozi celotno obdobje epidemije. Nočni klub Tropicano ves ta čas ni bil zaprt, obratoval je ilegalno, pristojni državni organi niso ukrepali vse do 10. marca, ko so kriminalisti izpeljali sklepno akcijo in odvzeli prostost domnevnim članom hudodelske družbe ter njihovim pomagačem. Združba naj bi izkoriščala najmanj 38 žensk, večinoma državljank Dominikanske republike, pa tudi Slovenije, Srbije in Hrvaške. Spolne storitve so morale ponujati vse dni v tednu, od 21. do 4. ure. Cena je bila 140 evrov za uro.

Belna se je že v preteklosti soočil z očitkom storitve kaznivega dejanja. Član najvišjih organov SDS je bil leta 2014 nepravnomočno obsojen na sedemmesečno pogojno zaporno kazen, ker je v lokalu Dolina pod Brlogo prebrcal didžeja.

Vir: Dnevnik.si

Omenjen portal je sinonim za vroče zmenke v naši deželi. Kljub impresivnim številkam v preteklosti, število novih uporabnikov še naprej pridno raste. Tako jih danes beležijo že več kot 125.000, med katerimi je tudi nekaj tisoč parov, ki si želijo dodatne popestritve.

Kljub temu, da je registracija na portal za odrasle in njegova osnovna uporaba popolnoma brezplačna, pa je pravkar v teku še prav posebej vroča akcija Pomlad2021, kar je tudi promocijska koda s katero boste v nadaljevanju prišli do kar 60% popusta na uporabo vseh storitev, ki so na voljo (v teku do

24.4.2021).

Na tisoče seksa željnih deklet in fantov, ter dodatnega vzburjena potrebnih parov ima v svojih profilih naloženih več kot 50.000 zelooo vročih in pristnih fotografij.

Z vsemi registriranimi uporabniki pa lahko (z eno izmed članarin):

- neomejeno komunicirate,

- se dogovarjate za vroče zmenke,

- delite zasebne fotografije,

- uporabite skriti način za brskanje po profilih,

- uporabite AVDIO/VIDEO klic!

Vsekakor priložnost, ki je ne gre zamuditi. Zato se še danes brezplačno registriraj in pokukaj v svet potrebnih odraslih!

(Psssttt ... uporaba Urgenca.com je za punce trenutno v popolnosti brezplačna!)

Eva

https://www.zurnal24.si/magazin/vip/urska-cepin-spet-samska-363885

https://siol.net/novice/slovenija/v-sentiljskem-lokalu-domnevno-38-zensk-zrtev-trgovine-z-ljudmi-video-548014

Mehmed Mahmutović obsojen za devet brutalnih kaznivih dejanj. Pri nas fasal devet pravnomočnih sodb, v BiH pa tri.

Če je še pred dnevi 35-letni državljan BiH Mehmed Mahmutović rohnel ob predlagani kazni tožilstva, ki je zanj za serijo brutalnih ropov, posilstva in spolnega nasilja predlagalo 27 let zapora, pa je razglasitev sodbe prenesel stoično in molče. Je pa takoj po izreku sodišče obvestil, da obrazložitve ne bo poslušal, in dvorano zapustil v spremstvu petih pravosodnih policistov.

Zlorabil in okradel

Sodišče ga je obsodilo za devet kaznivih dejanj, med drugim brutalnih ropov z uporabo sile in orožja, posilstva in spolnega nasilja na grozovit način ter kaznivo dejanje nasilništva. Poskus ropa so namreč prekvalificirali v nasilništvo. Sodišče je sicer s kaznijo zapora opredelilo vsako od očitanih kaznivih dejanj, nato pa izreklo enotno kazen 25 let zapora.

"Stranska kazen je izgon iz države od pravnomočnosti sodbe dalje, v kazen pa se mu šteje čas, odkar je v priporu, in sicer od 19. junija 2019," je navajala predsednica petčlanskega senata Polona Herman in dodala, da v priporu ostaja do nastopa kazni. Oprostila ga je plačila sodnih stroškov, mora pa vrniti skromno odmerjene zneske posameznim oškodovankam in oškodovancu, ki si jih je Mahmutović prilastil na izjemno grob način, ko ni skoparil z grožnjami s smrtjo in nasiljem, pri tem pa besede podkrepil s pištolo. Za preostali zahtevani znesek je oškodovance napotila na pravdo. "Ni dvoma, da je prav obdolženi storil očitana dejanja," je prepričano sodišče.

Ducat sodb

»Ker gre za specialnega povratnika, ki je bil samo v Sloveniji že devetkrat pravnomočno obsojen, trikrat pa v BiH, in sicer zaradi premoženjskih kaznivih dejanj z elementi nasilništva, drugo kot zaporna kazen ne pride v poštev. Sploh zaradi teže kaznivih dejanj in kar 9 kaznivih dejanj v kratkem obdobju (od aprila do junija 2019, op. a),« je sklenila sodnica.

35-letnega bosanskega državljana je obtožnica bremenila serije brutalnih ropov prostitutk v Ljubljani – dve naj bi 6. aprila 2019 na zelo poniževalen način tudi spolno zlorabil. Državna tožilka Tamara Gregorčič je v končnem govoru zanj predlagala 27 let zapora. Kot je v govoru navrgel obtoženi, je "nesmiseln očitek, da kdo posili prostitutko. Za spolni odnos sem ji plačal 50 evrov, to je denar, ki sem ji ga ob ropu pustil v denarnici." Mahmutović je sicer vse rope razen ropa omenjenih žensk zanikal, tega pa obžaloval. Rop, ki ga priznava, naj bi storil na pobudo pajdaša, takrat komaj polnoletnega Dušana Avdića, ki je sodelovanje pri dveh ropih priznal že na predobravnavnem naroku, pet let in pol dolgo zaporno kazen pa že prestaja. Če bi krivdo na predobravnavnem naroku priznal tudi Mahmutović, bi bila kazen nižja za debelih devet let.

Pljunil proti odvetniku

In čeprav je Mahmutović sodišču razlagal, da ga je bivanje za zapahi močno spremenilo, da je njegovo življenje "zdaj posvečeno Alahu", pa ponedeljkovo dogajanje, ki so mu sledili verbalni izbruhi agresije, nič ne kaže, da bi se pomiril z bogom. Iz celjskega pripora so ga namreč pripeljali s podvojenim številom pravosodnih policistov, torej so bili štirje, pridružil pa se jim je še "varnostnik" sodišča. Najprej ni hotel stopiti v dvorano, nato so ga skoraj s silo privedli in posadili na zatožno klop. Potem je sledil zaplet z zagovornikom, saj je na strani sodišča postavljeni zagovornik po uradni dolžnosti Mitja Bartenjev zaprosil za razrešitev, ker med njima ni več zaupanja, vendar ga sodišče ni razrešilo. Dodelilo mu je še enega odvetnika po brezplačni pravni pomoči, ki ga je sam želel, in sicer Miho Kuniča, vendar je Kunič to zavrnil zaradi kolizije interesov v nekem drugem postopku, kjer je obtoženi priča, sodišče pa mu je sledilo. Mahmutović je to odločitev "žegnal" s pljunkom proti odvetniku Bertenjevu, ki je tako ostal njegov zagovornik.

Danes posiljevalec, jutri terorist

Zoper Mehmeda Mahmutovića na ljubljanskem okrožnem sodišču poteka sodna preiskava zaradi poskusa uboja. Aprila lani je namreč na zaporniškem dvorišču v Ljubljani z nožem zabodel pripornika Alena Žiliča, ta je skoraj umrl, na trebuhu pa ima nameščeno stomo (vrečko za odvajanje). Obtoženi je bil v Sloveniji že večkrat pravnomočno obsojen in na prestajanju zaporne kazni, in sicer zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja. Za zapahi je večkrat delal težave. V obširni zaključni besedi se je dotaknil tudi medijev. »Žalostno je, da se o meni piše kot o nekem posiljevalcu, čeprav to nisem. Kako lahko nekdo posili prostitutko, saj je vendarle prostitutka. Danes pišejo o meni kot o posiljevalcu, jutri bodo pisali kot o teroristu. Takšna je pač slika danes v Sloveniji.«

Manjkajoči zob

Sodnica je predstavila poročilo zdravnika ljubljanskega Inštituta za sodno medicino. V ponedeljek je bil Mahmutović iz celjskega zapora pripeljan na omenjeni inštitut, ker je sodišče odredilo prisilni telesni pregled. Mahmutović bi moral odpreti usta in pokazati zobe, da bi videli, ali ima med prednjimi zgornjimi zobmi presledek. Sodišče se je odločilo za izvedbo tega dokaza, ker je priča videla izstopiti moškega iz stanovanja ene od oškodovank, podobnega obtoženemu, ki je imel med prednjimi zgornjimi zobmi presledek. Obtoženi v ponedeljek ni želel, da se opravi pregled. Zato so celjski pravosodni policisti o tem obvestili Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij, ta je pred inštitut, kjer je v avtomobilu s policisti čakal Mahmutović, poslala posebej opremljene pravosodne policiste v popolni opremi. Ko jih je zagledal, se jih je tako ustrašil, da je prosil, ali ga lahko odpeljejo na pregled, pred zdravnikom pa je odprl usta. Izkazalo se je, da mu manjka eden od prednjih zgornjih zob, kar je priča videla kot presledek.

https://www.slovenskenovice.si/kronika/doma/brutalen-rop-prostitutk-v-ljubljani-tudi-spolno-jih-je-zlorabil/?utm_source=sn_newsletter&utm_medium=email&utm_campaign=Newsletter%202651

https://siol.net/trendi/svet-znanih/umrl-je-ustanovitelj-slavne-pornografske-revije-hustler-larry-flynt-545537

Larry Flynt, ustanovitelj in izdajatelj slavne pornografske revije Hustler, ki si je ustvaril tudi pravi pornografski imperij, je umrl.

Larry Flynt je umrl v 79. letu starosti zaradi odpovedi srca, poroča STA. Imel je številne zdravstvene težave, ki so se začele po tem, ko ga je leta 1978 ustrelil serijski morilec Joseph Paul Franklin in ga paraliziral − ostal je hrom od pasu navzdol in na invalidskem vozičku, trpel je kronične bolečine in imel druge zdravstvene težave.

Njegovo življenje odlično prikazal Woody Harrelson

Revijo Hustler je kot konkurenco bolj slavnemu Playboyu ustanovil leta 1974 in bil zaradi objav golih žensk ter moških in spolnih aktov nenehno izpostavljen tožbam puritanske Amerike.

Veliko njegovih sodnih bojev okrog prvega amandmaja k ameriški ustavi, ki zagotavlja svobodo izražanja, je dokumentiranih v filmu iz leta 1996 Ljudstvo proti Larryju Flyntu, v katerem Flynta igra Woody Harrelson.

Poleg revije Hustler je Flynt ustanovil tudi druga podobna podjetja, med drugim izdajateljsko hišo Larry Flynt Publications, ki izdaja še druge podobne revije, pornografske filme in televizijo Hustler TV. Leta 2000 je blizu Los Angelesa odprl tudi igralnico Hustler Casino.

Z njegovo pomočjo pri spolnih škandalih ujeli več politikov

Malce se je vpletal tudi v politiko in leta 1984 celo kandidiral za predsednika ZDA, leta 2003 pa za guvernerja Kalifornije. Leta 1998 je v času ustavne obtožbe proti predsedniku Billu Clintonu objavil tiralico za republikanskimi politiki, ki so preganjali Clintona. Ponudil je milijon dolarjev za informacije o spolnih prestopkih politikov.

Pri spolnih škandalih so potem res ujeli kar tri republikanske predsednike predstavniškega doma kongresa. Newt Gingrich je varal dve soprogi, Bob Livingston eno, Dennis Hastert pa je bil obtožen pedofilije, potem ko je prav zaradi spolnega škandala Livingstona prišel do položaja predsednika kongresa.

Flynt je bil poročen petkrat. Z zadnjo ženo Elizabeth Berrios se je poročil leta 1998. Imel je tudi pet hčerk in sina ter vnuke in vnukinje.

V policijski akciji v Banjaluki, s katero so nameravali razbiti verigo prostitucije, so preteklo noč zaradi prostitucije in mamil prijeli skupno 11 državljanov Slovenije, BiH in Srbije, poročajo tuje tiskovne agencije.

Kot je danes sporočila policijska uprava v Banjaluki, so preteklo noč prijeli lastnika gostinskega lokala v središču Banjaluke zaradi suma organiziranja prostitucije, pa tudi zaradi nespoštovanja ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa, povzema STA.

Prijeli so še dva državljana BiH ter štiri srbske državljanke zaradi suma, da so v lokalu ponujali spolne usluge proti plačilu. Ob tem so jim zasegli denar.

Aretirani štirje državljani Slovenije

V operaciji Dolar so aretirali tudi štiri državljane Slovenije. Pri enem od njih so našli kokain, pri vseh štirih pa so ugotovili, da so to mamilo uživali. Policija preiskavo nadaljuje.

https://siol.net/novice/svet/v-banjaluki-zaradi-prostitucije-in-mamil-prijeli-slovenske-drzavljane-544208

Višji sodniki v Kopru so pred kratkim potrdili odločitev sodnice, ki je v zadevi Marina iz spisa izločila več dokazov, ki so bili po njeni presoji pridobljeni nezakonito, poročajo Primorske novice. Preiskovalni sodnik je pred dnevi zaslišal tudi Sergeja Racmana, proti kateremu je tožilstvo vložilo obtožnico brez njegovega zaslišanja.

Racman je prvoobtoženi v zadevi Marina, v zvezi s katero je Specializirano državno tožilstvo zaradi suma zlorabe prostitucije spisalo 400 strani dolgo obtožnico zoper 18 ljudi. Ti naj bi bili povezani v zgodbi kluba Marina na Ajševici na Goriškem. Osumljeni so več kaznivih dejanj, tudi pranja denarja in ponarejanja listin.

Zoper Racmana je sodišče odredilo pripor, a se tja ni zglasil, zato je policija zoper njega razpisala mednarodno tiralico. Konec lanskega avgusta so ga v kanadski Ottawi prijeli v postopku, povezanem s prometom. Med postopkom so ugotovili, da je iskan, nakar so s slovenskimi organi stekli postopki o predaji. Slovenska policija je Racmana prevzela od kanadskih kolegov v začetku novembra.

Predsednica koprskega okrožnega sodišča Samanta Nusdorfer je za Primorske novice pojasnila, da ostaja Racman v priporu. Po vrnitvi v domovino je Racman vložil ugovor na obtožnico, po kateri naj bi bil skupaj s soobtoženimi Jožetom Kojcem, Dejanom Šurbkom in Vesno Ternovec deloval v hudodelski združbi in izkoriščal prostitucijo. Nusdorferjeva je potrdila, da je zunajobravnavni senat o ugovorih zoper obtožnico že odločal in sklenil, da je treba preiskavo dopolniti z zaslišanjem obdolženca. Racmana je preiskovalni sodnik zaslišal že pred božičem, poroča časnik.

Policisti nekaterim niso dali pravega pravnega pouka

Obenem je časnik poročal, da je Specializirano državno tožilstvo v tej zadevi pred kratkim vložilo neposredno obtožnico še proti dvema obdolženima. Gre za odvetnika iz Maribora, ki naj bi glavnim obtoženim v tej zadevi pomagala s pravnimi nasveti oziroma kako prikriti nezakonito dejavnost. Njuno zaslišanje so zaradi epidemije covida-19 z decembra preložili na januar.

Po pisanju Primorskih novic so odvetniki obtoženih na predobravnavnih narokih predlagali številne izločitve dokazov, ki naj bi jih policisti pridobili nezakonito. Nusdorferjeva je za Primorske novice pred novoletnimi prazniki potrdila, da je Višje sodišče v Kopru potrdilo sklep o izločitvi listin, ki ga je pred nekaj meseci sprejela okrožna sodnica Tatjana Cvetičanin. Sodnica je nekaterim predlogom ugodila, drugim ne, nekatere dokaze pa je izločila po uradni dolžnosti.

Sodnica je tako med drugim izločila izjave nekaterih osumljenih, ki jim policisti niso dali ustreznih pravnih poukov, čeprav naj bi jih že sumili zvodništva. Iz spisa je šel tudi del dokazov, ki so jih kriminalisti dobili na hišni preiskavi v klubu Marina. Preiskali naj bi namreč tudi hotelske sobe deklet in garderobne omarice, na katere se odredba za hišno preiskavo ni nanašala, poročajo Primorske novice.

Prav tako je sodnica presodila, da so nezakoniti tudi izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov, ki se nanašajo na telefonsko komunikacijo nekaterih obtoženih z odvetniki, ter številni dokazi, ki so jih policisti in kriminalisti zbirali s tajnim delovanjem proti trem Romunom, za kar niso imeli odredbe sodišča.

Specializirano državno tožilstvo se je na izločitve pritožilo, a je senat višjih sodnikov pritožbo zavrnil. Presodil je namreč, da je sodničina odločitev o izločitvi dokazov pravilna, strokovna ter podrobno argumentirana, še navaja časnik.

Vir: Dnevnik

Pred nekaj leti so policisti razkrili nenavaden primer prostitucije, ki se je dogajal na Obali. Ljubljančan, zadolžen do vratu, je namreč svojo partnerico silil v prostitucijo in ji pobiral zaslužek, in sicer najmanj 250 evrov na dan. Čeprav je na sojenju vse zanikal, je bil E. K. junija 2018 obsojen na leto in osem mesecev zapora zaradi zlorabe prostitucije, še pol leta pa so mu prisodili zaradi kaznivega dejanja oviranja pravosodnih organov, in sicer zaradi njegovih neprimernih klicev oškodovanki iz koprskega zapora, s katerimi je hotel vplivati na sodni postopek. Enotna kazen se je glasila dve leti zapora, sodišče pa je odločilo še, da mora (nekdanji) partnerici vrniti 20.000 evrov, kolikor ji je pobral.

E. K. je bil nad razpletom razočaran, saj je trdil, da je ni silil v prostitucijo, in se je pritožil na sodbo. A enako je storilo tudi tožilstvo, ki je bilo s svojimi argumenti bolj prepričljivo, saj so višji sodniki v Kopru decembra 2018 zaporno kazen za zlorabo prostitucije celo zvišali na dve leti in deset mesecev ter mu naložili enotno kazen treh let zapora. Zadeva pa je prišla vse do vrhovnega sodišča, ki pa mu je zdaj prav tako dalo košarico. Vrhovni sodniki so namreč njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti gladko zavrnili.

Sodobna nadzorna tehnologija

Zgodba se je začela razpletati, ko je v začetku leta 2012 na policijo prikorakala takrat 35-letna ženska iz okolice Celja in potožila, da živi v pravem peklu. Kot so pojasnili, jo je 49-letni Ljubljančan v prostitucijo silil z grožnjami in fizičnim nasiljem, ustrahoval je njo in njene otroke. Tako jo je prisilil, da se je v najetem stanovanju v Ankaranu prostituirala, in sicer je za seks s stranko računala najmanj 60 evrov. Po naročilu partnerja je v enem od slovenskih oglaševalskih časopisov tudi objavljala oglase s svojimi telefonskimi številkami, na katere so se stranke naročile za storitev. A sumničavi Ljubljančan partnerici ni verjel na besedo, in da ne bi ostal brez denarja, je na hodniku namestil kamero in v sobi prisluškovalno napravo, da bi nadzoroval število strank in s tem prejeti denar. Tega ji je nato vzel, njej pa izročal le minimalne zneske. V šahu jo je držal tudi z grožnjami, da bo centru za socialno delo prijavil, da se ukvarja z najstarejšo obrtjo, zaradi česar da bo ostala brez otrok.

Kriminalisti so torej našli več kot dovolj dokazov, da je bil E. K. na sodišču pravnomočno obsojen. V najetem stanovanju so opravili hišno preiskavo in zasegli 10 mobilnih telefonov s telefonskimi številkami, objavljenimi v oglasnih časopisih, številne pripomočke za ponujanje spolnih storitev, zvezek s seznamom strank, za nameček pa še kamero in prisluškovalno napravo.

Meni, da gre za skupno premoženje

V zahtevi za varstvo zakonitosti je obramba med drugim menila, da nekoga ni mogoče spodbuditi za nekaj, kar ta že opravlja. Zagovornica je namreč poudarila, da se je obtoženčeva nekdanja partnerica s prostitucijo ukvarjala, še preden je spoznala obsojenca, in da to verjetno počne še danes. A sodišča so ugotovila, da je E. K. ženski obljubil, da se ji ob njem ne bo treba ukvarjati z njo. Prav on naj bi jo namreč po nekaterih podatkih pred tem zaščitil pred drugim moškim, ki jo je prav tako silil v prostitucijo. A je imel očitno sam enake namene, saj jo je začel izkoriščati.

Obramba je vrhovne sodnike tudi poskušala prepričati, da sta bila E. K. in oškodovanka v tem času v zunajzakonski skupnosti, zaradi česar je njen prihodek od prostitucije predstavljal del njunega skupnega premoženja. Ljubljančan si po mnenju zagovornice ni mogel prilaščati njenega zaslužka in je izkoriščati, saj ni šlo za njen zaslužek, ampak za njuno skupno premoženje. A s tem argumentom ni bila prepričljiva in tudi odločitve, da ji mora plačati 20 tisočakov, seveda ni spremenila.

https://www.slovenskenovice.si/kronika/doma/mamica-je-bila-spolna-suznja-381905

Hajzerja Muzliukaja so včeraj oprostili kaznivega dejanja zlorabe prostitucije, ker v izreku obtožnice ni bil opisan eden od ključnih elementov kaznivega dejanja. Tožilstvo je napovedalo pritožbo na višje sodišče.

Triintridesetletnega državljana Kosova Hajzerja Muzliukaja z ljubljanskega Viča so včeraj oprostili kaznivega dejanja zlorabe prostitucije. »Posvetovali smo se dvakrat, včeraj po koncu zaključnih besed in danes pred razglasitvijo sodbe. Nismo ga oprostili, ker dejanje ne bi bilo dovolj razčiščeno ali dokazano, ampak zato, ker dejanje, ki ga je obtožen, ni kaznivo dejanje. Če v izreku obtožbe niso opisani vsi elementi kaznivega dejanja, sledi oprostilna sodba,« je odločitev precej zapleteno pojasnil predsednik tričlanskega sodnega senata Srečko Škerbec.

Tožilstvo za dobri dve leti zapora

Tožilstvo je Muzliukaju očitalo, da je od neugotovljenega dne v novembru 2015 do 3. decembra 2018 izkoriščal nekdanje bratovo dekle, ki se je ukvarjalo s prostitucijo. Kot je Mitja Kozole zapisal v obtožnici, je od nje vsak dan zahteval 400 evrov, in sicer pod pretvezo, da jo bo v zameno zaščitil. Danes 24-letnica, ki se je oglaševala kot Luna ali Vanesa, je pričala, da je bila v hotelu Lipa v Ljubljani žrtev ropa, in takrat je Muzliukaj prišel s svojim predlogom. Najprej je v zameno terjal manjša posojila, že čez kak mesec pa po štiri stotake na dan, sicer bo staršem razkril, s čim se ukvarja. Deležna je bila psihičnih pritiskov, pa tudi kakšne klofute. In tudi nenehnega nadzora. Preverjal je oglase, v katerih je objavljala svoje storitve, določal njihove cene, se po telefonu predstavljal za stranko in tako preverjal, ali se bo javila in ali bo to storila na primeren način, krožil okoli njenega bloka in podobno. Da bi vse to sploh zdržala, je začela jemati kokain. In to vse več in več, je pričala.

Tožilstvo je obtožnico utemeljilo predvsem na njeni izpovedi. Ocenilo jo je kot izčrpno, jasno in prepričljivo ter za Muzliukaja predlagalo dve leti in dva meseca zapora (za zlorabo prostitucije je zagroženih pet let). Po drugi strani pa zagovornik Miha Kunič v dekletovem pričevanju ni videl nič od naštetega – v zaključni besedi je našteval vrzeli v njeni izpovedi in utemeljeval, zakaj mora sodišče Muzliukaja oprostiti.

Terja 570.000 evrov odškodnine

Na koncu se je sodni senat odločil, da sledi predlogu obrambe, vendar iz razlogov, nepovezanih s pričevanjem oškodovanke. Kot je bilo razumeti sodnika Škerbca, je razlog v izreku obtožnice. Pri zlorabi prostitucije v obliki, kot so jo očitali Muzliukaju, je treba nujno dokazati, da je obtoženi žrtev izkoriščal in da je sodeloval pri izvršitvi kaznivega dejanja. Po sodnikovih besedah je tožilstvo izkoriščanje dokazalo, je pa v izreku obtožnice umanjkal opis obtoženčevega sodelovanja. Sem denimo spadajo vsa ravnanja, povezana z vodenjem prostitucije ali z njeno izvedbo: organiziranje strank, najem prostorov, nakup pripomočkov, kondomov, pranje posteljnine in brisač ter podobno. Tožilčev opis, kako je obtoženi nadzoroval dekle in vodil evidence zaslužka po oceni sodišča ne pomeni takšne oblike sodelovanja, kot ga zahteva kazenski zakonik. Nudenje zaščite žrtvi pa bi prišlo v poštev, vendar ne, če gre za pretvezo. »Pretveza pomeni, da se zaščita v resnici ni dogajala. Je pa tudi sama oškodovanka rekla, da sta se o zaščiti 'nekaj pogovarjala', a da iz tega ni bilo nič,« je razložil predsednik senata. In pridal, da ne ve, zakaj je tožilstvo besedno zvezo »pod pretvezo« vneslo v obtožnico in da bi brez nje »eventualno lahko šlo za sodelovanje«.

Že večkrat obsojenega Muzliukaja so nemudoma izpustili na prostost. V priporu je bil od aprila, odredili so mu ga takoj, ko se mu je iztekla zaporna kazen zaradi nekega drugega kaznivega dejanja. Stroške kazenskega postopka in zagovornika bodo poravnali iz proračuna, oškodovanko pa so s premoženjsko pravnim zahtevkom napotili na pravdo. Od Muzliukaja zahteva 570.000 evrov odškodnine, toliko njenega denarja si je, kot trdi, prisvojil. Tožilstvo je že napovedalo pritožbo.

Vir: Dnevnik

Peter Sutcliffe, ki je zaradi koronavirusa umrl v bolnišnici, star 74 let, je od leta 1975 do 1981 zverinsko – s kladivom, nožem in izvijačem – ubil trinajst žensk, ker so mu "božje besede, ki jih je slišal v glavi, naročale, naj ubija prostitutke". Britanci so ga zato imenovali jorkširski Razparač.

Ko so ga leta 1981 obsodili na dvajset dosmrtnih zapornih kazni, ker je umoril trinajst žensk, sedem pa jih poskušal umoriti, ga je sodnik razglasil za sadističnega serijskega seksualnega morilca. Vseeno so ga po treh letih iz strogo varovanega tradicionalnega zapora preselili v strogo varovano psihiatrično bolnišnico Broadmoor, ker so ga psihiatri razglasili za paranoičnega shizofrenika.

Božji ukaz s pokopališča

Paranoična shizofrenija je vrsta bolezni, pri kateri prevladujejo halucinacije in blodnje različnih vsebin. Najpogostejše so slušne halucinacije, glasovi, ki govorijo, včasih pa ukazujejo. Sutcliffe naj bi slišal božji ukaz na pokopališču leta 1967. Vsemogočni naj bi mu rekel, da je njegova misija ubiti ali izkoreniniti prostitutke. Vzdevek jorkširski Razparač je dobil, ker je moril v angleškem okrožju Yorkshire in ker je njegov petletni morilski pohod spominjal na Jacka Razparača, kot so skoraj stoletje prej rekli nikoli ujetemu morilcu v Londonu. Sutcliffe, ki ga je policija aretirala leta 1980 zaradi vožnje pod vplivom alkohola, je v času, ko je na prostosti čakal na sojenje, ubil svoji zadnji dve žrtvi. Istega leta so ga vnovič aretirali s prostitutko v avtomobilu s ponarejeno registracijo, v katerem je imel kladivo, nabrušen izvijač in nož. Po začetnem zanikanju je priznal in opisal umore in napade. To naj bi počel na božji ukaz, ker so »prostitutke umazanija, ki jo je nekoliko počistil z ulic«.

Večina njegovih žrtev ni bila prostitutk, a v tisku so jih nesramno delili na prostitutke in »ženske, ki so se rade dobro imele«. Ta celo za tisti čas neverjeten odnos do žrtev in njihovih svojcev je zakrivila policija z začetno oceno, da jorkširski Razparač »patološko sovraži ženske, za katere misli, da so prostitutke, in je vsakič, ko je ubil žensko, ki ni bila prostitutka, naredil strahotno napako«. Neverjeten namig v tej oceni je bil, da so bile videti ali so se vedle kot prostitutke. Celo tedanji javni tožilec je na sojenju Sutcliffu dejal: »Medtem ko so bile nekatere od žrtev prostitutke, je verjetno najbolj žalosten del tega primera, da nekatere niso bile.« Večina žrtev ni imela nobene zveze s prostitucijo, a policijski preiskovalci so bili tako obsedeni s teorijo, da gre za morilčevo osebno vendeto proti prostitutkam, da so vedno znova ignorirali ali zanemarili pričevanja žensk, ki jim je uspelo pobegniti, če se niso ujemala s to teorijo. Zato so zamudili vrsto priložnosti, da bi ga ujeli veliko prej. Morda še preden je moril prvič.

Nedostojne in dostojne žrtve

Še večjo napako je policija naredila po umoru Wilme McCann, ločenke s štirimi otroki, ki jo je Sutcliffe napadel in zverinsko ubil oktobra 1975 samo 150 metrov od doma, ko se je ponoči vračala iz mesta. Policija naj bi ugotovila, da »ima več fantov«, kar je sprožilo govorice o tem, da prodaja svoje telo; tisk je ugibanja razglasil za resnico, čeprav je njena družina to vztrajno zanikala in čeprav ni bilo nobenega dokaza za to. Peto žrtev, komaj šestnajstletno Jayne MacDonald, ki jo je Sutcliffe ubil leta 1977, je policija razglasila za »dostojno mlado dekle« in »priložnostno žrtev«, tisk pa se je odzval z oceno, da je morilec naredil strahotno napako, ki je v kričečem nasprotju z njegovo »krvavo križarsko vojno proti prostitutkam«. Javnosti je prekipelo, starši umorjene šestnajstletnice so javno izpričali ogorčenje nad delitvijo žrtev na dostojne in nedostojne ženske.

Preiskovalci so nekoč poročenega voznika tovornjaka Sutcliffa od leta 1977 do leta 1980 kar petkrat zaslišala, a ga vseeno niso osumili umorov. Njegovo 32-letno bivanje v strogo varovani psihiatrični bolnišnici Broadmoor, v kateri je imel udobno sobo s satelitsko televizijo in DVD-predvajalnikom, je davkoplačevalce stalo več kot 11 milijonov evrov. Dovolili so mu štiri obiske na teden. Najbolj redno ga je obiskoval nekoč slavni komik Jimmy Savile, o katerem so po smrti razkrili, da je bil najhujši pedofil v britanski zgodovini. Savile je leta 1991 organiziral obisk boksarja Franka Bruna, ki se je rokoval s serijskim morilcem. Najbolj neverjetno pa je, da je jorkširski Razparač prejemal veliko pisem in valentinovskih razglednic oboževalk. Nekatere so ga celo obiskovale. Bil je ponosen na svojo razvpitost, imel se je za nekakšnega zvezdnika, zaradi česar je zahteval privilegiran status.

V zadnjih nekaj letih se je zredil na 140 kilogramov in imel več bolezni, med njimi sladkorno, zaradi katere je oslepel. Vid enega očesa naj bi mu rešili z lasersko operacijo. Postal je tudi hipohonder, v zadnjih mesecih življenja pa je bil obseden s strahom, da bo umrl zaradi novega koronavirusa. Ker je bil pripadnik verske ločine Jehovovih prič, je po okužbi z virusom zavrnil vsakršno medicinsko pomoč.

Vir: Dnevnik

Slovenska policija je v sredo pozno popoldne od kanadskih varnostnih organov prevzela slovenskega državljana, iskanega z mednarodno tiralico, so sporočili z generalne policijske uprave. Po neuradnih podatkih gre za poslovneža Sergeja Racmana.

Zvečer so ga odpeljali v Zavod za prestajanje kazni zapora Koper in ga izročili pravosodnim policistom. Prevzem in izročitev v koprske zapore sta potekala brez posebnosti, so še pojasnili na GPU. Iz Kanade so ga tamkajšnji varnostni organi deportirali v skladu s svojo priseljensko zakonodajo.

Racmana so slovenski pravosodni organi iskali z mednarodno tiralico zaradi sodelovanja v kriminalni združbi, ki je izvrševala kazniva dejanja zlorabe prostitucije. Konec avgusta so ga v kanadski Ottawi prijeli v postopku, povezanem s prometom. Ni bil iskan ciljno po tiralici, ampak so skozi prometni postopek ugotovili, da je iskana oseba. Racman je prvoobtoženi v zadevi Marina, v zvezi s katero je specializirano državno tožilstvo zaradi zlorabe prostitucije spisalo 400 strani dolgo obtožnico zoper 18 ljudi. Ti naj bi bili povezani v zgodbi kluba Marina na Ajševici na Goriškem. Osumljeni so več kaznivih dejanj, tudi pranja denarja in ponarejanja listin.

Vir: Dnevnik

Mlada Ellie (19), ki se je pojavila v britanskem šovu Adults Only, je povedala, da s prostitucijo zasluži 1600 evrov na noč in da stranke sprejema na dve minuti, tako ima na noč tudi do 21 strank. Tematika oddaje Adult Only se sicer ukvarja s seksualno industrijo in spremlja zgodbe seksualnih delavk, kot je mlada Ellie iz Nottinghama. Ellie se je s tem poslom začela ukvarjati leta 2017, ko ji je bilo le 16 let. Pravi, da za 15 minutni "sestanek" računa 76 evrov. Dela ji ne manjka, njene stranke menda stojijo v vrsti. "Seveda sem najbolj sveža s prvim klientom, naličena in urejena, čeprav se uredim tudi za vsakega naslednjega. Da se stuširam in preoblečem imam ponavadi le 2 do 5 minut časa, včasih tudi 30, vse je odvisno od tega, s kom se dobim," je razkrila mlada prodajalka ljubezni, ki ima odprt tudi profil na porno strani OnlyFans, kjer na mesec zasluži še dodatnih 4300 evrov. A vse ni tako rožnato. Ker Ellie živi s starši, mora svoj posel izvajati po hotelskih sobah, čeprav ima v načrtu, da se kmalu preseli v svoje stanovanje. S hoteli pa ima nemalokrat težave, ko ugotovijo, s čim se ukvarja.

Vir: Zurnal24

https://podcrto.si/primer-marina-najbolj-zloglasen-bordel-v-sloveniji-1-del/?fbclid=IwAR1HDWnLfC5A2TC79-TCztXYGFgpcbLNxSpSwSerxOx1preuj3hpHCQDXLM

Razkrivamo, kako so trije Slovenci ustanovili klub Marina. Pod imenom »wellness klub« sta se skrivali prostitucija in trgovina z ljudmi.

Konec novembra in v začetku decembra leta 2015 so se na policijski postaji v italijanski Gorici oglasile tri ženske. Podale so kazensko prijavo proti trem romunskim državljanom. Ti so bili njihovi zvodniki, ko so delale v klubu Marina v Ajševici pri Novi Gorici.

V klub Marina so po navedbah iz prijave iz Romunije prišle zaradi predhodnega dogovora, da bodo tam opravljale masaže. Ob prihodu jih je sprejela receptorka. Dobile so svoje garderobne omarice in zapestnice, na katere se je beležila cena popitih pijač in drugih stroškov njihovega dela v klubu. Nato so vstopile v notranje prostore kluba.

Tam jih je pričakalo več mlajših žensk. Bile so pomanjkljivo oblečene ali v spodnjem perilu. Ženske iz Romunije so takrat spoznale, da v klubu ne bodo izvajale masaž.

Morale so zaslužiti denar za svoje otroke in družine, ki so ostale v Romuniji. V prostitucijo so zato privolile. Kot so povedale italijanskim policistom, takrat druge možnosti niso imele.

Pravila dela so bila stroga. Vsak dan so morale za vstop v Marino plačati 70 evrov – ne glede na to, koliko so potem v klubu zaslužile. V klubu so morale biti strankam na voljo vsaj 12 ur dnevno. Na delo so morale priti tudi, če so zbolele.

Če se teh pravil niso držale, jim je vodstvo dalo črno piko. Tri ali štiri črne pike so pomenile prepoved opravljanja dela v Marini. S tem pa izgubo življenjsko pomembnih dohodkov zanje in za njihove družine.

Ženske so podale prijavo zaradi psihične in fizične zlorabe. Romunski zvodniki, ki so nadzorovali njihovo delo v Marini, so jih psihično maltretirali, jim grozili in jih pretepali. Zaradi tega so se odločile, da bodo dogajanje prijavile policiji.

Tudi na podlagi njihovih prijav je policija leta 2017 pričela intenzivno preiskovati klub Marina. Trenutno na koprskem okrožnem sodišču poteka sojenje proti 17 obtoženim v zvezi z delovanjem kluba. Nekateri odvetniki obtožencev so sicer prijaviteljice na sodišču obdolžili, da so v prijavi lagale.

Trgovina z ljudmi: od groženj in nasilja do ekonomske prisile v prostitucijo

Manipulacija in nasilje nad tremi ženskami iz Romunije, opisana v policijski prijavi, sta tipični metodi kriminalcev v trgovini z ljudmi. Po ugotovitvah uradnih institucij kriminalci ženske v prostitucijo vse bolj pogosto prisilijo z ekonomsko prisilo v kombinaciji z grožnjami in fizičnim nasiljem. Za tarčo si večinoma izbirajo ženske iz revnejših držav, ki morajo ekonomsko poskrbeti za svojo družino. Nato jih postavijo v položaj, kjer je prostitucija njihova edina možnost za preživetje.

Zloraba prostitucije je izjemno donosna. Po ugotovitvah policije so lastniki kluba Marina z izkoriščanjem žensk zaslužili več kot 20 milijonov evrov. V tem času je v klubu delalo več kot 400 žensk, obiskalo pa ga je okoli 150.000 moških.

Po podatkih Združenih narodov je bilo leta 2017 v prostitucijo v svetu prisiljenih skoraj pet milijonov oseb – v veliki večini žensk in otrok. Celotna trgovina z ljudmi je letno vredna 150 milijard dolarjev.

Pri Pod črto smo preiskali primer Marina in posledice, ki ga ta prinaša na pregon trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije v Sloveniji. Gre za najverjetneje najbolj zloglasen bordel pri nas, v katerega so bili vpleteni vplivni gospodarstveniki, zaslužki pa so se povzpeli v milijone evrov. Na vrhuncu svojega delovanja v letu 2017 je imel klub Marina tudi po več kot pol milijona evrov prihodkov na mesec, obisk pa je redno presegal 6000 moških strank mesečno.

Zaradi domnevnih policijskih napak pri preiskovanju kluba Marina tožilstvu grozi, da bo sodišče iz sodnega postopka izločilo ključne dokaze proti zvodnikom. Te policijske napake za pritiske na delo policije uporabljajo tudi vladajoči politiki.

Naše ugotovitve temeljijo na zbrani dokumentaciji o primeru in pogovoru z več poznavalci področja.

Začetki kluba Marina: med glavnimi akterji Kojc, Šurbek in Racman

Zgodba kluba se začne v letu 2012, ko so se trije podjetniki – Sergej Racman, Jože Kojc in Dejan Šurbek – pričeli pripravljati na ustanovitev Marine.

Sergej Racman je bil po prepričanju tožilstva vodja omenjene trojice. Javnosti je postal znan že v devetdesetih letih kot soustanovitelj Kmečke družbe, ki je od prebivalcev Slovenije odkupovala certifikate. Del denarja Kmečke družbe je nato Racman vložil v izgradnjo kina Kolosej – prvi projekt kino kompleksa z več dvoranami v Sloveniji. Zaradi Koloseja se je Racman znašel v kazenskem postopku, saj ga tožilstvo bremeni večmilijonskega oškodovanja upnikov pri prodaji stavbe Koloseja. Sojenje v tem primeru še ni končano.

Racman se je v zadnjih letih umaknil iz Slovenije. Policija je lani poleti za njim v zvezi s primerom Marina tako razpisala mednarodno tiralico. Konec letošnjega avgusta ga je prijela policija v Kanadi, trenutno je Racman v postopku izročitve Sloveniji.

Racman je imel v primeru Marina kot vodja združbe pregled nad poslovanjem kluba. O tem ga je redno obveščal Dejan Šurbek. Šurbek je najmlajši izmed trojice. Med drugim je jeseni 2018 kupil propadlega obutvenega velikana, tržiško podjetje Peko.

Sodeč po podatkih policije, je Racman deloval tudi kot oglednik konkurence. Obiskoval je druge nočne klube v Sloveniji, pa tudi v tujini, in ju obveščal, koliko strank imajo in kako poslujejo. Racman je Šurbku in Kojcu dajal tudi navodila, kako naj nadzorujeta poslovanje Marine.

Tretji v združbi, Jože Kojc, je mariborski podjetnik in nekdanji policist. Kojc se po poročanju medijev večinoma ukvarja z igralništvom, dejaven je tudi v hotelirstvu. Odprl je tudi wakeboarding park v Dupleku. Pred ukvarjanjem s podjetništvom je bil Kojc po poročanju medijev kriminalist v Mariboru.

Racmana, Kojca in Šurbka tožilstvo bremeni sodelovanja pri vodenju hudodelske združbe z namenom zlorabe prostitucije v primeru Marina.

Nakup stavbe pod pretvezo ureditve casinoja

Klub Marina se je nahajal v stavbi nekdanjega casinoja Jolly v kraju Ajševica. Od Nove Gorice je bil klub oddaljen le nekaj kilometrov.

Konec leta 2012 je družba Heta – slaba banka, ki je prevzela terjatve propadle Hypo banke v Sloveniji – pričela oglaševati prodajo stavbe casinoja Jolly. Za nakup stavbe se je pričel zanimati Jože Kojc. Uslužbencu Hete je pojasnil, da bi rad v stavbi v Ajševici uredil casino. V ta namen je želel stavbo najeti. Na začetku pogovorov sta bila po pričanju uslužbenca Hete v pogovorih za najem stavbe ob Kojcu prisotni še dve osebi: Dejan Šurbek in Sergej Racman.

Oktobra 2013 je trojica prek svojih podjetij od Hete najela stavbo. Pogodbo je uradno podpisal Šurbek. Kot garant za izpolnitev pogodbe pa je nastopalo podjetje, ki sta ga obvladovala Kojc in Racman.

Tri leta pozneje so morali Racman, Kojc in Šurbek stavbo odkupiti. Heta se je namreč počutila izigrano, saj je trojica namesto obljubljenega casinoja v stavbi vzpostavila bordel. Pri Heti zato niso več želeli biti lastniki stavbe.

Najem in poznejši nakup stavbe na Ajševici je bil le prvi korak Racmana, Kojca in Šurbka pri vzpostavitvi Marine. Morali so se tudi podučiti, kako bodo lahko vodili bordel na način, da zaradi tega ne bi imeli težav s policijo.

Prostitucija v Sloveniji namreč ni kazniva, če osebe, ki ponujajo spolne storitve, delujejo samostojno. Prepoveduje pa služenje tretjih oseb na račun dela spolnih delavcev in delavk oziroma organiziranje prostitucije v bordelih ali nočnih klubih, če gre za izkoriščanje spolnih delavcev oziroma za obliko fizične ali psihične prisile v prostitucijo.

Pred odprtjem Marine avgusta 2014 se je trojica pri pravnikih v svojih podjetjih pozanimala, kako je področje prostitucije organizirano v Sloveniji. Opozorili so jih, da se prostitucije »v lastni režiji« v Sloveniji ne preganja. Nezakonito pa je vsakršno organiziranje prostitucije, tudi na primer vodenje bordela. »Skratka ... Naša zgodba gre skozi, če se oglašuje izključno klub in se zavarujemo tako, da o tem nič ne vemo oziroma se nas ne tiče, kaj naše stranke notri delajo. To pomeni, da jih ne smemo oglaševati na spletni strani – niti kot maserke, saj lahko organi pregona zgodbo povežejo,« so v elektronskem sporočilu Racmanu in Kojcu zapisali pravniki. Zadeva mora torej funkcionirati »na tiho«, kot so se izrazili pravniki.

Prostitucija, zloraba prostitucije in trgovina z ljudmi

Zakaj so se vpleteni v zadevo Marina tako trudili skriti dejstvo, da so vpleteni v organizacijo prostitucije? Odgovor na to se skriva v opisani pravni ureditvi v Sloveniji. Ta, kot rečeno, kazensko ne preganja le samostojnega dela spolnih delavk in delavcev.

V večini evropskih državah je prostitucija dekriminalizirana in urejena na enega izmed treh načinov. Tako imenovan nordijski model, ki ga uporabljajo med drugimi Švedska, Norveška, Francija in Irska, ureja prostitucijo tako, da je prodaja spolnih storitev legalna, nelegalno pa je plačevanje za storitve in zvodništvo. Država torej ne kaznuje tistih, ki ponujajo spolne storitve; kaznuje pa tiste, ki za spolne storitve plačujejo. S tem želijo države zmanjšati povpraševanje po plačljivih spolnih storitvah, s čimer upajo, da bodo zmanjšale tudi obseg same prostitucije.

V drugem modelu legalizirane prostitucije, ki je v veljavi na primer v Nemčiji, Avstriji in Švici, je legalna tako prodaja spolnih storitev kot njihov nakup. Prostitucija je državno regulirana, spolne delavke in delavci od svojega dela plačujejo davke in prispevke. Spolne delavke in delavci se v teh državah registrirajo tako kot ostali podjetniki. Združujejo se v različna združenja ali celo sindikate in poskušajo na ta način še izboljšati pogoje svojega dela.

Slovenija spada med države, kjer je prostitucija legalna, a ni regulirana, omejeno pa je posredovanje pri prostituciji. Policija po podatkih strokovnjakov preganja vsakršno posredovanje pri prostituciji, kjer vpleteni posredniki dobijo del zaslužka od prostitucije.

Vzrok za različne pristope držav do prostitucije bi lahko v veliki meri iskali v problemu škodljivosti sodelovanja v prostituciji za posameznike in posameznice, ki prodajajo spolne storitve. Organizacije in strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem področjem, imajo namreč o prostituciji različna mnenja.

Nevladne organizacije, ki se v Sloveniji ukvarjajo s pomočjo žrtvam trgovine z ljudmi in zlorabo prostitucije, imajo do prodajanja spolnih storitev izrazito negativno mnenje. Društvo Ključ, ki se ukvarja z bojem proti trgovini z ljudmi; Društvo SOS telefon za ženske in otroke, ki so žrtve nasilja; Društvo za nenasilno komunikacijo in še nekatera druge organizacije so leta 2017 oblikovale skupno stališče do prostitucije. V njem opozarjajo, da so posledice prostitucije za vse, ki se s tem ukvarjajo, precej podobne – ne glede na to, ali so bile osebe v prodajanje spolnih storitev prisiljene ali ne. Te osebe se soočajo z zelo slabo samopodobo, posledicami posttravmatske stresne motnje, so pogosto depresivne, anksiozne, se zatekajo v odvisnost od alkohola ali drog, se pogosto samopoškodujejo ali so celo samomorilne. Zaradi tega nasprotujejo legalizaciji prostitucije in se zavzemajo za zmanjševanje obsega prostitucije v državi.

»Zdi se nam, da prostovoljna prostitucija ne obstaja – ne v smislu, kot se ga poskuša javno predstaviti. Da je to delo kot vsako drugo, da je to razpolaganje z lastnim telesom. Najprej te osebe res govorijo o lastni izbiri. Ko pa z osebo vzpostaviš malo zaupanja, vidiš, da je bila v preteklosti na primer spolno zlorabljena. Vidiš, da je prostitucija posledica zelo negativnih, travmatičnih izkušenj iz preteklosti. Tako da tu težko govorimo o prostovoljnosti,« je prepričana predsednica društva Ključ Polona Kovač.

Pri vseh neželenih spolnih odnosih, če gre za dolgotrajno prakso, se zgodi umik od lastnega telesa, še opozarja Kovač. »Nisi pri sebi, lebdiš, ko gre za tri, štiri, pet strank na dan. Posledica tega pa so depresivnost, zasvojenost, samopoškodbe, samomori. Ne moremo govoriti o varnem načinu samopoškodovanja,« razloži Kovač. Opozori na aktualno stališče slovenske vlade, da je prostitucija zloraba in da je ne smemo legalizirati. Vladna medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi je pri tem stališču precej enotna, pove Kovač.

Druge nevladne organizacije, na primer Amnesty International in Mirovni inštitut, imajo drugačno stališče. Prostitucija je po njihovem prepričanju lahko legitimna oblika dela, spolnim delavcem pa je treba zagotoviti potrebne človekove in osebnostne pravice.

»Če prek kaznovanja klientov kriminaliziraš prostitucijo, ima to za seksualne delavce posledice. Ti so prisiljeni delati v podzemlju, v bolj nevarnih okoliščinah. Naša pozicija je, da je jasno, da je vsako nasilje treba preganjati in kaznovati. Hkrati pa moramo tistim, ki se s tem želijo ukvarjati, omogočiti normalno delo in pravice, ki iz tega izhajajo,« pove Iztok Šori, direktor Mirovnega inštituta.

Po Šorijevem prepričanju vsaka prostitucija še ne pomeni nasilja nad osebo, ki prodaja spolne storitve. Takšno prepričanje spolne delavce stigmatizira, ker se jim avtomatsko pripisuje, da so travmatizirani in zlorabljeni. V okviru raziskovalnih projektov je spoznal spolne delavce, ki želijo opravljati svoj poklic, stigmatizacija, da so žrtve, pa jih moti, pove Šori.

Organizacije za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi, kot je društvo Ključ, delajo izključno z žrtvami. S tem v svoje delo ne vključijo vseh oseb, ki prodajajo spolne storitve, poudarja Šori. Zato so do prostitucije bolj kritične. Obenem pa Šori priznava, da ne preiskuje ozadja oziroma morebitnih preteklih travm spolnih delavcev, ki so mu v okviru njegovih raziskav zatrdili, da se s prostitucijo ukvarjajo zaradi lastne želje.

Vzrokov za prostitucijo ni lahko rešiti, lahko pa spolnim delavcem omogočimo čim boljše delovne pogoje. »Super bi bilo, če bi se začeli med seboj povezovati, organizirati in zahtevati svoje pravice,« meni Šori. In doda: »Dejstvo je, da je pri prostituciji veliko moraliziranja. Zakaj menimo, da je ravno to problem, da nekdo prodaja spolne storitve?«

A v primeru Marine ni šlo za obliko prostitucije, o kateri govori Iztok Šori. Sodeč po zbranih dokazih policije, je šlo za izkoriščanje stiske večinoma romunskih državljank, ki so se bile prisiljene v prostitucijo po 12 in več ur na dan. V nasprotnem primeru so jim vodilni v Marini grozili z izgubo dohodka. Mnoge izmed žensk so bile tudi žrtve trgovine z ljudmi.

Za komentar primera Marina smo se prek njihovih zagovornikov obrnili na Sergeja Racmana, Jožeta Kojca in Dejana Šurbka. Odgovorov nismo dobili. Je pa Jože Kojc po poročanju medijev na predobravnalnem naroku v primeru Marina na sodišču povedal, da naklepno ni storil nobenega kaznivega dejanja in da je »načelen človek z visokimi moralnimi vrednotami«. Zagovornik Dejana Šurbka pa je povedal, da žensk v Marini ni nihče silil v prostitucijo oziroma jih nadzoroval.

Kriminalci so iz Romunije v Francijo vozili mlada dekleta, ki so jih prodajali za spolne storitve. V lovke kriminala so jih zvabili z denarjem in čustveno manipulacijo.

Francoska policija je s pomočjo romunskih kolegov in ob podpori evropskega policijskega urada Europol pred dnevi razbila organizirano kriminalno združbo, ki je romunska dekleta prodajala za spolne storitve. Po številnih hišnih preiskavah v Franciji so prijeli deset osumljencev, štiri tam in šest v Romuniji, za zdaj pa jim je uspelo identificirati tri domnevne žrtve.

Takšne nečednosti v Franciji niso nič novega, skupin, ki iz Romunije novačijo dekleta za prodajo, kar mrgoli. Nazadnje razbita združba jih je tja »uvažala« vse od leta 2015, in sicer po metodi »loverboy« – ljubimec, s katero so jih učinkovito priklenili nase. Nekatere žrtve so bile v razmerju z osumljenci, ti so jih spolno izkoriščali in prodajali naprej, one pa so bile nanje navezane in od njih (čustveno) odvisne. Ker so jih »ljubile«, so lahko moški z njimi še lažje manipulirali. Dekleta so iz domovine najprej poslali v Nemčijo, od tam v Pariz, kjer jih je čakalo »delo«. Osumljenci so stranke zanje iskali na spletu, dekleta pa so nadzorovali prek njihovih telefonov. Denar so nakazovali v Romunijo, tam pa so ga prali prek nepremičnin in dragih avtomobilov.

Uporaba tehnike »loverboy« je priljubljena pri kriminalcih, ki v svoje lovke tako najlažje (in najraje) ujamejo žrtve iz nižjih družbenih razredov. Najdejo njihove slabosti in jih izkoriščajo, zapeljejo jih z dragimi darili in obljubami o lepšem življenju v tujini. Mnogo deklet tako v upanju na nove priložnosti in ljubezen zapusti svojo družino, v tujino pa gredo iskat boljše priložnosti, s katerimi bi se iztrgale iz revščine. Že kaj hitro pa v novi domovini ugotovijo, da življenje tam ni prav nič rožnato, njihovi »fantje«, ki so v resnici zvodniki, jih silijo v prostitucijo, večino zaslužka pa pospravijo v lastne žepe. Nazaj domov ne morejo, ker nimajo denarja, pobegniti pa jih je tudi strah, saj jim grozijo, da bodo v takem primeru ranili njihove družine.

Vir: Dnevnik

Na nadaljevanju sojenja Hajzerju Muzliukaju zaradi zlorabe prostitucije so zasliševali priče, obtoženčeve sorodnike, prijatelje in znance. Vsak ga je na svoj način razbremenjeval.

Prav nič dobrega ni 24-letna prostitutka, za stranke Lina ali Vanesa, na sodišču znala povedati o 33-letnem obtožencu Hajzerju Muzliukaju: da je bil njen zvodnik, da mu je morala za »zaščito« vsak dan prinesti 400 evrov, ki jih je le stežka zaslužila, da je bila v nasprotnem primeru deležna hudih pritiskov in da je nadziral vsak njen korak. Muzliukaj se zagovarja, da gre za čiste izmišljotine, včeraj pa so zaslišali še njegovega brata, ki je bil pred domnevno zlorabo z dekletom v nekajmesečni partnerski zvezi. »Med njima je bil prijateljski odnos, celo brat ga je klicala. Telefonarila mu je, imela ga je rada. Zdi se mi, da se je, ko sva midva končala, zaljubila vanj. Ne vem pa, ali je bilo med njima tudi kaj več,« je opisal odnos med obdolženim in oškodovanko.

Dekle pravi, da sta šla z obtoženčevim bratom narazen zaradi njegovega nasilja. Potem se je začela ukvarjati s prostitucijo, imela je veliko stroškov, ki jih ni znala drugače poravnati. Ko je bivala v hotelu Lipa v Ljubljani, je bila žrtev ropa, in takrat ji je Hajzer Muzliukaj dejal, da jo bo zaščitil. Zdelo se ji je, da misli bolj za šalo kot zares, a kasneje je od nje za »zaščito« zahteval 400 evrov na dan, sicer bo za prostitucijo povedal njenim staršem. On naj bi jo tudi navadil na drogo – rekel ji je, da bo tako lažje delala in bo boljše volje, je pričala.

Omenjala pričanje pod prisilo

Obdolženčev brat je zanikal, da bi bil do nje (ali katere koli druge ženske) kdaj nasilen. Kot je povedal, jo je poznal že precej prej, preden sta postala fant in dekle. Že takrat ga je vabila na zabave, na katerih sta bila kokain in marihuana, in sčasoma je postala odvisna od droge. »Bila je bleda, ni jedla, stanovanje je imela v razsulu. Zaradi droge je tudi izgubila službo, prej je delala v domu za starejše,« je pričal. In še, da je bila med njuno nekajmesečno zvezo večinoma »zadeta«, ni pa vedel, da se tudi prostituira. Potem pa mu je nekaj prijateljev povedalo, da so bili z dekletom na poziv, in ko so to dekle opisovali, je ugotovil, da gre zanjo. Takrat je zvezo prekinil. Pričal je še, da ga je po Muzliukajevem prijetju klicala. Povedala je, da so jo policisti prisilili, da priča proti njemu, sicer bo (zaradi nekega drugega kazenskega postopka) končala v zaporu.

Kot zapisano, oškodovanka trdi, da jo je obtoženi Muzliukaj nenehno nadzoroval, večinoma osebno, a tudi prek drugih oseb. Po ovojnice z denarjem naj bi prihajal tudi njegov brat, ki pa je to včeraj odločno zanikal. Enako sta se odzvala še dva druga domnevna »kurirja« Rafet U. in Bajrush A. Tudi njima je tožilstvo sprva očitalo vpletenost v zlorabo prostitucije, a je kasneje od pregona odstopilo. Potrdila sta, da sta obtoženčeva znanca, oškodovanke pa da ne poznata.

Tožilstvo Muzliukaju očita zlorabljanje prostitucije od neznanega dne letu 2015 do decembra 2018. Damir H. je na prostoru za priče izjavil, da sta bila z obtoženim od junija 2015 do marca 2016 skupaj v Nemčiji. Za obdobje od marca 2016 do februarja 2017 pa obramba navaja, da je bil Muzliukaj v ljubljanskem zaporu. Zapor sicer omenja tudi oškodovanka, a pravi, da jo je sam ali s pomočjo drugih nadzoroval tudi od tam. A po drugi strani trdi, da je njen zvodnik postal po ropu v Lipi, ki pa se je po navedbah obrambe zgodil šele leta 2017. Vse to bo sodni senat pod vodstvom Srečka Škerbca moral še razčistiti.

Vir: Dnevnik

Sodišče je zaslišalo 24-letnico, ki naj bi jo po mnenju tožilstva v Ljubljani za prostitucijo zlorabljal Hajzer Muzliukaj. Potrdila je, da mu je morala plačevati 400 evrov na dan za "zaščito", da je bila deležna psihičnih in fizičnih groženj, vodil pa jo je tudi v drogo.

»Močno sem se ga bala in še vedno se ga. Je maščevalen človek, sam mi je rekel, da se maščuje, če ga kdo izda,« je na sodišču pripovedovala 24-letnica, prostitutka, ki je svoje telo prodajala pod vzdevkom Lina ali Vanesa. Zaslišana je bila na sojenju njenemu domnevnemu zvodniku, 33-letnemu Hajzerju Muzliukaju – ker ima status zaščitene priče, so jo zaslišali z druge lokacije prek videokonferenčne povezave. Muzliukaj jo je zlorabljal za prostitucijo, šlo je za suženjski odnos, saj mu je morala za »zaščito« vsak dan prinesti 400 evrov, trdi tožilstvo. Obtoženi zatrjuje, da gre za izmišljotino in da je celoten proces konstrukt. »Če bi bila na njegovem mestu, bi se tudi tako zagovarjala,« se je na te očitke odzvala oškodovanka.

Nedelja za cigarete, kondome in hrano

Kot je povedala, je bila v zvezi z bratom obtoženega, a ker je bil nasilen, sta se razšla. Potem se je začela ukvarjati s prostitucijo. Stara je bila 19 let, imela je posojilo za avto, stroške z najemnino in tudi več telefoni, ki jih je na njeno ime kupil obtoženi. Ko je bila v hotelu Lipa, kjer je tisti čas bivala, žrtev ropa, jo je Muzliukaj vprašal, od kod modrica in počena ustnica. Ko mu je razložila, je rekel, da jo bo zaščitil. Nekako se ji je vsilil in na začetku v zameno tudi nič zahteval. Potem pa ji je začel govoriti, da mu je dolžna, in posojati mu je morala manjše vsote. Kak mesec pozneje pa ji je že naročil, da mu mora vsak dan prinesti 400 evrov, sicer bo njenim staršem povedal za prostitucijo. Izvajal je nenehni psihični pritisk, se je je pa lotil tudi fizično. Vseskozi jo je imel pod nadzorom. Odobriti je moral stanovanja, ki jih je najemala, preverjal je oglase, ki jih je objavljala za svoje storitve, se ji po telefonu predstavljal za stranko in tako preverjal, ali se javlja in kako se obnaša. Nadziral jo je celo z voki-tokijem. Pogosto je bil v stanovanju in »štopal«, ali je res toliko časa s stranko, kot je domenjeno, ali pa krožil okoli oziroma v bližini njenega bloka. Za 400 evrov je morala imeti najmanj osem strank. »Na začetku sem kar hitro končala, delala sem od 9. do 17. ure. Ko pa sem zabredla v droge, se je zavleklo tudi do tretje ali četrte ure zjutraj,« je pričala.

Glede drog je dejala, da ji jih je nekajkrat prinesel Muzliukaj, češ da bo lažje delala in bo boljše volje. »Potem sem jih začela jemati dnevno, ker drugače nisem zdržala napora,« je dejala. Ko je zvodniku izročila 400 evrov, ji je dal del tega denarja in jo poslal k dilerju. Naslednji dan pa je denar morala vrniti. Jemala je dva do tri grame kokaina na dan, za gram je odštela od 50 do 80 evrov. Tako je teden morala preživeti z 10 do 20 evri. Delala je od ponedeljka do sobote, včasih tudi v nedeljo, če prej ni zaslužila dovolj. »Včasih sem v nedeljo delala skrivoma, da sem imela za cigarete, kondome in hrano,« je izjavila in dodala, da ji je dal en dan, da je zaslužila za najemnino in stanovanjske stroške.

Med strankami tudi policisti

Ko je bil v zaporu na Povšetovi, jo je po njenih besedah nadziral tudi od tam. Kot pravi, jo je klical z zaporskega telefona, očitno mu je uspelo pretihotapiti mobilni telefon – prek njega je enkrat vzpostavil celo videoklic. Kuverte z denarjem je takrat predajala drugim, njegovemu očetu, bratu, nekemu taksistu in tako dalje. Obtoženčev zagovornik Miha Kunič je glede verodostojnosti njenih izjav zelo skeptičen. Med drugim opozarja, da Muzliukaj v zaporu ni bil le kratek čas, pač pa od marca 2016 do februarja 2017, še prej pa v hišnem priporu in tudi v tujini. V obtožnici, ki jo zastopa Mitja Kozole, na primer tudi piše, da je zloraba trajala od »neznanega datuma leta 2015«, oškodovanka pa pravi, da se je začelo po ropu v Lipi. Po trditvah zagovornika se je ta zgodil šele leta 2017. Na vprašanja o datumih oškodovanka ni znala odgovoriti, rekoč, da se podrobnosti ne spominja več. Vse skupaj se je sicer končalo decembra 2018, ko se je zatekla v krizni center Karitasa. Prej ga ni upala prijaviti, ker ji je govoril, da ima prijatelja kriminalista in da bo takoj izvedel. Med njenimi strankami pa da so tako in tako bili tudi policisti, je pričala.

Vir: Dnevnik