Ustvarite svoj uporabniški račun
Pridružite se največji skupnosti za ljudi brez predsodkov: Registriraj se
Novice
Zadnje komentirane teme
Novice
Novice iz sveta prostitucije
Nekatere nemške dežele umikajo koronavirusne omejitve v najstarejši obrti na svetu – od 15. septembra naprej bo v deželah Spodnja Saška, Schleswig-Holstein, Bremen in Hamburg znova dovoljeno delovanje javnih hiš in opravljanje prostitucije.
Deželna ministrica za socialne zadeve v Hamburgu Melanie Leonhard je izrazila pričakovanje, da bo z odpravo določenih omejitev odpadla tudi pravna osnova za številne tožbe proti deželi zaradi nezmožnosti opravljanja dejavnosti, poročajo nemški mediji.
Prostitucija je bila marca s splošno uvedbo omejevalnih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa praktično prepovedana, a tako je potem ostalo tudi po sproščanju teh ukrepov, ko so vrata lahko odprli frizerji, pa tudi masažni saloni. Delavci v spolni panogi so večkrat protestirali zaradi dejstva, da maserji lahko opravljajo svoje delo, oni pa ne.
Prejšnji teden je morala zaradi prepovedi opravljanja dejavnosti zaradi koronavirusa vrata zapreti tudi največja javna hiša v Evropi, Pascha v Kölnu, ki je delovala v enajstih nadstropjih na skupno 9000 kvadratnih metrih površine. Vodja te javne hiše Armin Lobscheid si ni nikoli mislil, da bi se to lahko zgodilo, je dejal za nemški Bild.
Zdaj naj bi se časi za ponujanje spolnih storitev v Nemčiji vendarle izboljšali. Tudi prizivno sodišče v Münstru, ki leži v najbolj obljudeni nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija, je namreč odločilo, da potem ko so deželne oblasti odpravile omejitve v panogah, ki zahtevajo fizični stik in "sopihanje", kot na primer pri vadbi v telovadnicah, ni več primerno, da je v veljavi splošna prepoved izvajanja spolnih storitev. Še več, ni jasno, zakaj naj bi bila nevarnost okužbe med spolnim dejanjem višja kot pa na srečanjih z do 150 ljudmi, so še menili sodniki v Münstru.
"Končno," je to odločitev na Twitterju pospremila Johanna Weber, tiskovna predstavnica združenja nemških spolnih delavcev BesD.
A po drugi strani epidemiologi in deželne oblasti niso tako navdušeni nad odločitvijo sodišča. "Sledenje stikom bo težavno na tem področju, kjer je diskretnost zelo pomembna," je izjavil namestnik deželnega predsednika v Severnem Porenju - Vestfaliji Joachim Stamp, povzema portal Politico.
Vir: RTVSlo
Ker je to leto zaznamovala (in ga še vedno) tudi zloglasna »korona«, je bilo anketirance skorajda nujno povprašati o tem kaj menijo kako bo vplivala na naše intimne navade, če sploh. Odgovori do sedaj so bili nedvoumni in sporočajo, da Slovenke in Slovenci definitivno verjamemo, da se vpliv korone BO poznal tudi na področju naše intime. Kar 42% jih tako meni, da bo po 9 do 12 mesecih od nastopa karantene, prišlo do povečanega števila rojstev v slovenskih porodnišnicah. Kar 34% vprašanih je mnenja, da bo prišlo tako do več skokov preko plota, kot tudi do povečanja uporabe tako-imenovanega sextinga (seksa preko telefona).
Vse pogosteje do partnerja preko spleta
Ker se je moderna tehnologija zarila v vse pore našega življenja in nam primanjkuje tudi časa za spoznavanje, ne čudi, da bi bilo kar 35% vprašanih moških pripravljenih na iskanje spolnega partnerja preko spleta. Enako je na to vprašanje odgovorilo 11% ženskih. V javnosti prevladuje mnenje, da je odstotek ženskih toliko manjši, ker pripadnice nežnejšega spola precej lažje pridejo do spolnega partnerja kot moški.
Sicer pa je 40% vprašanih dejalo, da imajo redne spolne odnose večkrat na teden, 27% se jih posteljnim radostim predaja enkrat na teden, delež tistih »manj srečnih«, ki seksajo manj pa je 22%. Na žalost jih kar 11% seksa manj kot
enkrat na mesec.
Slovenke in Slovenci podiramo tabuje
Počasi, a vztrajno delež tistih, ki poizkusijo kaj (še pred kratkim) nenavadnega, ali pa v svoje spolno življenje prinesejo erotične igračke, iz leta v leto narašča. Prav tako se čedalje več vprašanih v postelji »igra«, raziskuje svojo spolnost,
občutke in uresničuje svoje skrite fantazije.
Ena tistih neuresničljivih fantazij večine vprašanih moških je, da bi v svoji postelji »gostili« znano in seksi slovensko pevko Tanjo Žagar. Ženske po drugi strani še vedno prisegajo na šarmantnega Jana Plestenjaka, kateremu pa se vse
hitreje in nevarno približuje znani radijski voditelj, Denis Avdić. Presenečenje? Pa še tole: ženske pri nasprotnem spolu najbolj cenijo smisel za humor (67%), takoj za tem pa razvitost možganov (58%). Moški so pri tem vprašanju precej
bolj predvidljivi, saj jih najbolj prepriča njena postava (62%) in lepo oblikovana zadnjica (45%).
*možnih je bilo več odgovorov
Vir: vrocaslovenija.si
Včeraj smo razkrili, da je državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler od prvega moža policije Andreja Juriča zahteval sankcije zoper kriminaliste Nacionalnega preiskovalnega urada, ki so preiskovali kazniva dejanja, povezana s prostitucijo v novogoriškem klubu Marina, in ovadili mariborskega poslovneža Jožeta Kojca. Ta pa je pisal tudi ministru za notranje zadeve Alešu Hojsu in se pritožil nad postopki preiskovalcev.
Včeraj je o vpletenosti ministra Aleša Hojsa pisal tudi Večer, po naših informacijah pa je Kojc Hojsu med drugim napisal, da so preiskovalci NPU kot nekakšni šerifi, ki si vzamejo pravico v svoje roke in zlorabijo represivni aparat za očitno neke svoje ali tuje interese. Glede naznanitev nepravilnosti pa, da njegov cilj ni vplivati na kazenski postopek, ampak opozoriti pristojne na ministrstvu za notranje zadeve, da delovanje preiskovalcev NPU ni zakonito, je neuradno zapisal Kojc. Pravni strokovnjaki pa se sprašujejo, kaj bi bilo, če bi vsi obtoženci, ki se znajdejo v kazenskih postopkih in jim sodijo na slovenskih sodiščih, pisali notranjemu ministru in državnemu sekretarju ter se pritožili nad policijskimi postopki. Bi za vsakega obtoženca posredovala?
"Nesporno je, da tako minister kot državni sekretar nimata pooblastil za vtikanje v tekoče kazenske zadeve. To izhaja s stališča, da kazenski pregon usmerja in vodi državni tožilec, ki ima edini pravico usmerjati policijo v tekočem kazenskem postopku. Ne minister ne državni sekretar nimata nikakršnih pooblastil ali pravic, da bi usmerjala policijo, nadzirala njeno početje ali na kakršenkoli način vplivala nanjo, ko ta izvaja pregon. To pa zato, ker mora kazenski pregon, kot najhujši poseg v temeljne pravice posameznika, vedno biti le in samo v pristojnosti pravnostrokovnih in politično neodvisnih organov (državno tožilstvo, sodišče), ne pa v rokah interesno motivirane politike," razlaga doc. dr. Miha Šepec s Pravne fakultete Univerze v Mariboru.
"Če torej početje gospoda Kanglerja razumemo kot uporabo političnega vpliva, s katerim želi vplivati na tekočo kazensko preiskavo ali kot obliko posrednega zastraševanja preiskovalcev v policiji, gre za očitno in hudo zlorabo političnega položaja. Če pa je gospod Kangler le izrazil svoje neodobravanje določenih policijskih postopkov, za katere meni, da so bili izvedeni nezakonito, ima seveda kot uradna oseba dolžnost na to opozoriti. Pri tem pa mora seveda svoje sume oblikovati na primeren način – v obliki uradnega dopisa ali kazenske ovadbe, ki jo mora nasloviti na ustrezne državne organe in ne preko neformalnih 'političnih' dopisov," pravi doc. dr. Miha Šepec.
Tožilstvo: "Vsi dokazi so bili pridobljeni zakonito in brez kršitev človekovih pravic"
Na obtožbe državnega sekretarja Franca Kanglerja, da so kriminalisti NPU delali nezakonito, prirejali uradne zaznamke, brez sodnih odredb opravili hišne preiskave in dokaze nezakonito uporabljali v predkazenskem postopku zoper Jožeta Kojca, se je odzvalo tudi Specializirano državno tožilstvo. Kot pravijo, sklep sodišča o izločitvi dokazov še ni pravnomočen: "Tožilki SDT sta se zoper to odločitev pritožili, saj so bili po mnenju tožilstva vsi dokazi, za katere se je predlagala izločitev, pridobljeni zakonito in brez kršitev človekovih pravic." Poudarjajo, da je Okrožno sodišče v Kopru v večjem delu celo zavrnilo predloge obrambe za izločitev dokazov. Gre predvsem za tiste dokaze, ki utemeljujejo kaznivo dejanje zlorabe prostitucije. Ali kot smo poročali že včeraj, dokazi, ki jih je sodišče izločilo, v ničemer ne razbremenjujejo obtoženega Kojca in se ne nanašajo na njegove aktivnosti glede zlorabe prostitucije, ki mu jih v obtožbi očita tožilstvo. "Sodišče je izločilo dokaze, ki se nanašajo na kaznivo dejanje trgovine z ljudmi, ki so ga obtoženi trije romunski državljani, nekatere dele uradnih zaznamkov policije, nekatere predmete, zasežene pri hišni preiskavi ter komunikacijo med obtoženimi in njihovimi odvetniki, za katero je sodišče štelo, da je zaščitena z odvetniško zasebnostjo," pojasnjujejo na Specializiranem državnem tožilstvu.
Torej, sklep sodišča še ni pravnomočen, lahko bo tožilkama uspelo s pritožbo in zgodbe o izločitvi dokazov ne bo. Franc Kangler je tisti, ki izvaja nezakonite aktivnosti, opozarjajo pravniki, ko odreja direktorju policije, naj ukrepa zoper preiskovalce zaradi nepravnomočnih sklepov. Za zadeve, o katerih sodi sodišče in niso v pristojnosti državnega sekretarja. Prvi mož policije Jurič pa kot vedno doslej naredi vse, kar mu politika naroči. Tako je tudi v tej zadevi že stekel notranjevarnostni postopek, sporočajo s policije. Čeprav ne minister ne državni sekretar nimata pooblastil, da naročata takšno ukrepanje. Enakega mnenja je tudi doc. dr. Miroslav Žaberl, profesor na Fakulteti za varnostne vede v Mariboru: "Po mojem mnenju kakršen koli vpliv politike, in državni funkcionar je politično nastavljena oseba, v odprte predkazenske ali pa kazenske postopke je nedopusten. Še posebej v tem primeru, ker gre za sklep o izločitvi dokazov, ki sploh še ni pravnomočen. Šele pravnomočna sodba, ki bi prestala vse pritožbene poti, ker bi bilo na koncu ugotovljeno, da je šlo res morebiti za domnevno nezakonito delo policije, bi lahko odprlo vprašanje odgovornosti. V odprtih kazenskih primerih pa je gospodar postopka tožilec. On je tisti, ki ocenjuje, ali so dokazi verodostojni, zakoniti in katere dokaze bo uporabil. Če ob tem povzamemo še poznanstvo – se pravi političnega funkcionarja z domnevnim obtožencem, postane to vplivanje še toliko bolj vprašljivo oziroma zaskrbljujoče."
Policija je potrdila naše poročanje, da je Kangler zahteval ukrepanje zoper preiskovalce, čeprav je sam to zanikal
"Državni sekretar Franc Kangler nam je v reševanje odstopil prijave občana o domnevnih nepravilnostih pri preiskavi poslovanja Kluba Marina na Ajševici v letih 2017–2019, ki naj bi jih storili kriminalisti NPU. V zadnjem odstopu je izrazil pričakovanje, da bomo v konkretnem primeru zoper odgovorne v NPU primerno ukrepali, saj naj bi po njegovi oceni, izhajajoč iz sklepa Okrožnega sodišča v Kopru, bili podani utemeljeni razlogi za sum, da so nekateri preiskovalci NPU storili kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Zato pričakuje, da o nezakonitem početju obvestimo Specializirano državno tožilstvo," sporoča Drago Menegalija z Generalne policijske uprave.
"V zvezi z navedenimi pisanji smo od Direktorata za policijo in druge varnostne naloge MNZ prejeli tudi zahtevo za poročanje. Iz zahteve je jasno razvidno, da je namenjena izključno ugotavljanju morebitnih sistemskih nepravilnosti pri delu NPU, ne nanaša pa se na konkretne preiskovalne aktivnosti policije v predmetni zadevi, saj gre za odprto kazensko zadevo, kjer o zakonitostih izvajanja posameznih policijskih nalog in ukrepov presoja sodišče," še piše Menegalija. Politični pritiski na NPU se torej nadaljujejo v vseh oblikah. Namreč, ta isti Direktorat za policijo in druge varnostne naloge, ki ga vodi Lado Bradač, po naših neuradnih podatkih prihodnji teden prihaja v nov nadzor nad delom NPU. To bo menda že 5. nadzor, ki ga je odredilo notranje ministrstvo v tem kratkem času, odkar je minister Aleš Hojs. Tokrat bodo, neuradno, preverjali, kako na NPU spoštujejo človekove pravice pri izvajanju policijskih pooblastil. In prav Bradač naj bi menda sodeloval pri pisanju spornih navodil in usmeritev, s katerimi je Hojs zahteval revizijo kriminalističnih preiskav. Skrajni čas je, opozarjajo mnogi, da nekdo odredi nadzor nad nezakonitim početjem vseh teh ljudi, ki dnevno izvajajo nedopustne pritiske na delo in zaposlene v policiji.
Vir: 24ur
V Srbiji buri duhove sicer za javnost zaprto sojenje bratoma, nekdanjemu nogometašu Mihajlu Maksimoviću in Dušanu Milenkoviću. Organizirala sta posel s prostitutkami, znanimi lokalnimi starletami, med njihovimi strankami pa naj bi bili znani športniki, estradniki in politiki.
Po večmesečnem premoru zaradi pandemije koronavirusa se je minuli teden na beograjskem višjem sodišču nadaljevalo sojenje tako imenovanemu VIP-zvodniku Mihajlu Maksimoviću in njegovemu bratu Dušanu Milenkoviću. Zanimanje za proces, ki je razburkal Srbijo, ne poneha, saj zgodba vsebuje vse: seks, prostitutke, med njimi znane starlete, zvezde raznih resničnostnih šovov, stilistke in manekenke ter njihove stranke, menda športnike, estradnike in tudi politike. Dejstvo, da sojenje poteka za zaprtimi vrati, daje še več prostora domišljiji, meja med dejstvi ter namišljenimi zgodbicami je vse bolj zabrisana.
Brata naj bi se s posredovanjem pri prostituciji ukvarjala od novembra 2015 do januarja 2019, dekletom pa naj bi jemala 30 odstotkov zaslužka. Vse to priznavata, drugega očitka, da sta se ukvarjala tudi s trgovino z ljudmi, pa ne. Maksimović naj bi v zagovor povedal, da je posel vodil po vzoru velikih podjetij in da je bilo vsako dekle še pred začetkom seznanjeno s pravili poslovanja. Sam da res ni svetnik, a v delo jih ni silil in so ga lahko kadar koli opustile. A mamil jih je zaslužek: tudi do 10.000 evrov na mesec.
Evidenca o menstruaciji
Nekdanji nogometaš Maksimović je bil zaradi podobnega posla v preteklosti (tudi takrat z bratom) že obsojen. Leta 2015 je priznal krivdo, se pogodil s tožilstvom in dobil pogojno kazen. Lani pa so ju z Milenkovićem ponovno prijeli, in sicer na letališču ob vrnitvi s Cipra. Očitno so jima bili že dolgo za petami, povod za aretacijo pa je bilo intimno srečanje njunih deklet s tujimi strankami v nekem beograjskem hotelu. Tri od skupno 15 do 20 deklet naj bi zdaj imele status zaščitene priče. Mediji navajajo imena lokalnih zvezdnic, ki so prej redno polnile tabloide z zgodbami o svojih plastičnih operacijah in sodelovanju v popularnih šovih, na primer Big Brotherju. Prostitutka, mediji jo imenujejo »stilistka«, naj bi na primer pričala, da so se morala dekleta strogo držati Maksimovićevih pravil.
»Gre za znamenite tri 'ne': ne laži Mihajlu, ne govori strankam o drugih strankah in ne omenjaj drugih deklet,« je dejala. Menda je vsak mesec zaslužila okoli 10.000 evrov, a si je morala po Maksimovićevih navodilih povečati prsi, da bi bil zaslužek še večji. Po pisanju tabloidov naj bi dekleta sicer zaslužila od 150 do 500 evrov na uro. A zahteve so bile visoke. Zelo so morale paziti na videz, vsak dan telovaditi, skrbeti za pravilno prehrano in kupovati luksuzne obleke. Zvodnik naj bi vodil celo evidenco o njihovih menstruacijskih ciklih. Maksimović se je zagovarjal, da jih v plastične operacije ni silil. So pa imele obvezne mesečne ginekološke preglede v ugledni ordinaciji. Pošiljal jih je tudi k psihoterapevtu, saj so se ukvarjale z zahtevnim delom. Tiste, ki niso spoštovale pravil, naj bi doletela denarna kazen. Če so na primer zavrnile stranko, so morale plačati toliko, kolikor bi z njo zaslužile.
V priporu piše knjigo
Maksimović naj bi jih pošiljal na tečaje za življenjske trenerke na Ciper. Da so dobile certifikat, so morale odšteti 1000 evrov. Če bi jih zalotila policija, bi lahko pokazale certifikat in povedale, da so imele seanso. Moški, ki jih je fotografiral za katalog, naj bi povedal, da so bile nad fotografiranjem navdušene in v nič prisiljene. Prav tako se niso pritoževale nad telovadbo, je razložil trener fitnesa.
Seveda javnost močno zanimajo tudi njihove stranke. Mediji med drugim omenjajo »politika, ki je na oblasti že več kot desetletje«, in »košarkarja, ki je že zaključil kariero, a je medijsko še vedno aktiven«. Maksimović imen ne omenja, ne strank ne prostitutk. Je pa mnoge šokirala vest, da naj bi v zaporu začel pisati knjigo, kar je njegov odvetnik Danilo Nikolić že potrdil. Številne prestrašene stranke naj bi že prosile odvetnike, naj jih Maksimović ne omenja, niti pod psevdonimom, saj bi jim to uničilo življenje. Zdaj vsi z nestrpnostjo čakajo, kaj se bo zgodilo. Milenkovića so v začetku meseca izpustili iz pripora in se zdaj brani s prostosti, odvetniki pa upajo, da se bo enako zgodilo tudi z Maksimovićem.
Višje sodišče je potrdilo sodbo, s katero so bili Drago in Alina Leskovšek, Marko Kern in Milan Živić oproščeni zlorabe prostitucije v dveh nočnih klubih na območju Kranja. Prav tako so Leskovška pravnomočno oprostili trgovine z ljudmi na račun ene od deklet.
Da sta zakonca Drago in Alina Leskovšek od konca leta 2013 do pomladi 2016 izkoriščala 33 deklet, ki so se prostituirala v njunih lokalih Veronika v Dragočajni in Red & Black na Mlaki pri Kranju ter da sta na njihov račun zaslužila okoli 300.000 evrov, je pisalo v obtožnici specializiranega državnega tožilstva. Toda ljubljansko okrožno sodišče se z očitki ni strinjalo in je zakonca oprostilo, prav tako Marka Kerna in Milana Živića, ki naj bi tudi sodelovala pri nezakonitostih. Tožilstvo se je na takšno razsodbo pritožilo, a mu višje sodišče prav tako ni sledilo. Ni šlo za zlorabo prostitucije, prav tako Leskovšek ni kriv kaznivega dejanja trgovine z ljudmi na račun enega od deklet, je zdaj razsodilo.
Po prepričanju tožilstva je četverica sestavljala dobro organizirano združbo, ki je dekleta nadzorovala, jim omejevala svobodo in jih izkoriščala na račun njihove naivnosti, ranljivosti in socialnega okolja, iz katerega so izhajale. Večina jih je v Slovenijo namreč prišla iz gospodarsko slabše stoječih držav, na primer Moldavije, Ukrajine in Bolgarije. Sodišče se je strinjalo, da se je v lokalih odvijala prostitucija, pravzaprav je bila glavna dejavnost, s katero so privabljali goste. Toda to ni kaznivo, kaznivo je izkoriščanje prostitucije, ki pa se ne kaže zgolj v koristoljubju, pač pa tudi v nadzoru nad zaslužki žrtve, v določanju cen spolnih storitev in števila strank (ki jih žrtev praviloma ne sme zavrniti), v vsiljevanju določenih strank, načina, kraja in časa opravljanja spolnih storitev. Pa na primer v nadzoru, omejevanju gibanja, odvzemu osebnih dokumentov, izkoriščanju socialne stiske oziroma slabih življenjskih razmer žrtve, so v sodbi zapisali ljubljanski višji sodniki.
Le kršitev delovnopravne zakonodaje
V konkretnem primeru so si obtoženi vzeli dobrih 50 odstotkov zaslužka od ponujanja spolnih uslug. »Delitev zaslužka na enake deleže ne more predstavljati ekonomskega izkoriščanja,« piše v sodbi. O tem bi lahko govorili, če bi dekletom pobrali celotni zaslužek ali njegov pretežni del. Njihov mesečni dohodek je znašal od 700 do 2000 evrov, vendar spolni odnosi niso bili edini vir zaslužka. Služile so tudi s konzumacijo pijač, tako imenovanim »table danceom«, spremstvi, plesu ob drogu, v tuš kabini, na fantovščinah in moto zborih. Lahko so izbirale, tako da nekatere spolnih odnosov sploh niso ponujale. Če pa so jih, so jih prostovoljno, je ugotovilo sodišče. Stranko so lahko tudi zavrnile, nihče jih ni nadzoroval ne med delom ne v prostem času, v gibanju niso bile omejene. Imele so pogodbe o zaposlitvi, zdravstveno, pokojninsko zavarovanje, lahko so šle na dopust ali bile bolniško odsotne, seznanjene so bile s pogoji dela in vanje privolile. V prodajo telesa niso bile primorane, ni šlo za izkoriščanje njihove ranljivosti, pač pa jih je vodila želja po hitrem in visokem zaslužku, še piše v sodbi.
Leskovšek v pogodbah o zaposlitvi sicer ni omenjal spolnih storitev, te niso bile navedene niti na ceniku. Zanje niso izdajali računov, dekletom so njihov delež izplačevali na roke. A to po mnenju sodišča ni presenetljivo, saj gre za zakonsko neurejeno (a ne prepovedano) dejavnost. Drži tudi, da so nekatere sprva delale brez dovoljenj in niso bile socialno zavarovane, so pa prejele plačilo. A to so kršitve delovnopravne zakonodaje, ne pa kaznivo dejanje, je še zapisano v sodbi.
Orožje in naboji
Sodniki, okrožni in višji, so zavrnili vse očitke specializiranega tožilstva, razen enega. Draga Leskovška so pravnomočno obsodili na dvomesečno zaporno kazen zaradi posedovanja dveh pušk in nabojev. Toda ker je med sojenjem več kot leto dni prebil v priporu, je kazen že odslužil.
Nepojasnjeni izvor premoženja
Drago in Alina Leskovšek imata na sodišču odprt še en postopek. Specializirano tožilstvo ju toži na podlagi zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. »Kot premoženje nezakonitega izvora vtožujemo nepremičnino, osebni avto ter sredstva na zavarovalnih policah in varčevalnem računu v skupni vrednosti 351.242 evrov,« so nam pojasnili na specializiranem tožilstvu. Sodišče je izdalo tudi sklep o začasnem zavarovanju, ki govori o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine na Kokrici pri Kranju, NLB pa je prepovedalo izplačilo, prenos, odtujitev ali obremenitev sredstev na računih.
Vir: Dnevnik
Vsi smo že slišali frazo 'seks se prodaja', marsikateri poslovnež za trditvijo stoji tako močno, da bi dal roko v ogenj, če ne bi držala. Potem se lahko vprašamo, zakaj tiste, ki seks res prodajajo, pogosto tako ostro in strogo stigmatiziramo. V Sloveniji je prostitucija prepovedana, Amsterdam pa velja za mesto, kjer je prostitucija cvetoč posel.
Sredi belega dne se lahko sprehodimo skozi območje, imenovano Rdeča četrt (Red Light District/De Wallen), kjer v izložbah namesto oblačil, obutve ali modnih dodatkov stojijo ženske. Daljše in krajše ulice z nešteto rdeče obsijanimi izložbenimi okni se vlečejo okoli velike stare cerkve, kar okrožju doda zanimiv kontrast. Poleg oken s spolnimi delavkami se nahajajo bari in znameniti nizozemski coffee shopi, kjer lahko kaj spiješ ali pa "pokadiš". Marihuana je na Nizozemskem namreč dovoljena.
Dejstvo, da se mimo žensk v spodnjem perilu, ki k sebi ne vabijo le z zapeljivimi opravami, pač pa tudi z mežikanjem in drugimi kretnjami, sprehajajo prav vsi, od otrok, starejših parov in seveda četic turistov. Poskrbljeno je za precejšen kulturni šok. Za nekoga, ki se po amsterdamskih ulicah sprehaja prvič, je celotna zgodba precej kaotična, zlasti zato, ker nekaj, kar se pri nas strogo obsoja, deluje povsem normalizirano.
Velvet: Ni vse tako z rožami postlano
Pogosto slišimo, da je za prostitutke na Nizozemskem lepo poskrbljeno, da je njihovo delo kot katerokoli drugo. A Velvet, ki se je s spolnim delom začela ukvarjati pri enaindvajsetih, pravi, da ni vse tako z rožami postlano, kot se sliši. "Potrebno bo še veliko dela in časa, preden bo prostitucija na Nizozemskem iz zgolj legalizirane prešla na dekriminalizirano," pravi urejena, lepa in simpatična magistrica, ki z visoko ravnjo znanja strokovne angleščine in nežno, umirjeno energijo gotovo poruši stereotipne predstave o prostitutkah.
Ker sodeluje z organizacijo Proud, ki se bori za pravice spolnih delavk, je dala obširen vpogled v dejansko stanje prostitucije na Nizozemskem, hkrati pa s svojo osebno zgodbo dodala informacije s prve roke. Ob vsakem odgovoru še ne tridesetletne Velvet se porodi novo vprašanje in po dobri uri in pol pogovora:"Sem povedala veliko več, kot sem na začetku mislila, da bom."
Prostitucija ima na Nizozemskem kar dolgo zgodovino. Bila je dovoljena, pa v času vzpona religije prepovedana, kasneje znova dovoljena, a močno regulirana. Kdaj je dobila svoj trenutni status legalnosti?
Prostitucija na Nizozemskem naj bi bila dovoljena od leta 2000, a ni čisto tako. Med letoma 1911 in 2000 je bilo zgolj prepovedano obratovati z bordeli. Sama prostitucija nikoli ni bila ilegalna, vedno se ji je nekako gledalo skozi prste. Odkar pa so v letu 2000 legalizirali tudi bordele, oblasti lažje prepoznajo, če gre za kriminalno združbo ali zgolj pošten posel. Del nove zakonodaje je izvzel prepovedi in dodal člene, ki naj bi izboljšali položaj spolnih delavcev.
Pa vendar se z vašo organizacijo borite za nadaljnje izboljšanje položaja spolnih delavcev.
Res je, zadevo so implementirali nekako na pol, saj legalizacija ne vključuje dovolj členov, ki bi zadovoljivo zaščitili spolne delavce. Mi si želimo dekriminalizacije in ne le legalizacije. Stvar je veliko bolj kompleksna, saj se moraš, čeprav je prostitucija legalna, držati strogih pravil, ki veliko ljudem onemogočajo, da bi delo opravljali legalno.
V kakšnem smislu?
Na nacionalni ravni velja, da moraš biti za opravljanje spolnega dela star 18 let. A kljub temu je večina občin starostno omejitev dvignila na 21 let. Po eni strani si pri 21 letih bolj odrasel in posledično bolje pripravljen na spolno delo. Po drugi strani pa se vojski lahko pridružiš že pri veliko nižji starosti, kako je to lahko potem pravično? Kot organizacija Proud trenutno zakonodajo označujemo kot nevarno, saj posamezniki med 18. in 21. letom starosti spolno delo opravljajo ilegalno, kar le otežuje njihov položaj v družbi.
Kaj pa je potrebno za pridobitev licence?
Moraš biti dovolj star, imeti evropski potni list, biti vpisan v gospodarsko zbornico, torej imeti nizozemski bančni račun in naslov bivališča. A težava je, da je število licenc močno omejeno. Če so bili v občini trije bordeli, bi njim izdali licence, a hkrati novih licenc ne bi izdali nobenemu drugemu.
Če si novi menedžer ali pa samostojna delavka, moraš za dovoljenje zaprositi na občini. V teoriji bi moralo biti to vse, ampak v praksi se teh licenc ne izdaja, ker je število že omejeno. Včasih je določeno maksimalno število licenc na določeno občino, nekatere občine licenc in dovoljenj sploh ne izdajajo. Pravijo, da ima sosednja občina licence in da je to dovolj prostitutk za regijo.
Licence torej potrebujejo tako bordeli kot spolni delavci, ki so pri njih zaposleni?
Tako je. In čeprav imajo tudi oni imajo težave s pridobivanjem licenc, imajo močnejši položaj. Ker je omejeno število licenc, je omejeno tudi število delodajalcev, zato imajo močan položaj in pravzaprav neke vrste monopol. Spolni delavci, ki jih vidimo v oknih na Red Light Districtu, so tako tudi samostojne delavke, ki zgolj najamejo prostor menedžerja.
Torej delajo tudi po lastnih tarifah ali jim cene določa menedžer?
Kaj počnejo v izložbenem oknu, katere stranke sprejmejo, kaj bodo imele oblečeno in kako visoka bo cena, je odvisno samo od njih. Plačajo le za sobo, gre za najem prostora. In to je drugače, kot če delaš za agencijo za spremljevalke, saj v tem primeru ne delaš kot samostojna delavka, ampak kot uslužbenka agencije.
Poznamo torej delavke v izložbenih oknih in spremljevalke. Imajo spremljevalke kot uslužbenke agencije pogodbo o zaposlitvi?
Ni čisto navadna pogodba o zaposlitvi, malo je drugačna. V bistvu pomeni, da moraš plačevati davke, a ne dobiš nobenih drugih ugodnosti pogodbe o zaposlitvi (podobna ureditev kot za samostojnega podjetnika pri nas op.a.). Nimaš pokojnine, letnega dopusta, bolniške ali porodniške. Agencija ureja komunikacijo s stranko in delavki sporoči, kam mora iti. Zato agencija tudi vzame določen odstotek urne postavke. Lahko si tudi samostojna delavka, torej vso organizacijo narediš sama. Teh je tudi največ.
In če delaš za agencijo, torej delaš doma ali pri stranki? Ima agencija najete prostore, okna na Red Light Districtu?
Ne, agencije nimajo oken. Obstaja sicer nekaj bordelov, ki delujejo prek podobnih pogodb kot agencije, ampak pri agencijah s spremljevalkami ni nobenega fizičnega prostora, kamor bi stranke zahajale. Spolna delavka gre enostavno k njim domov ali pa se dobimo v kakšnem hotelu. Vse je odvisno od želja stranke.
Mi lahko podate približno število vseh oken v Amsterdamu? Moralo bi jih biti okoli 400?
Veliko oken so zaprli leta 2012 v projektu 112, ker je to število regije, ukinili so torej 112 oken. Uradno naj bi šlo za boj proti trgovini z ljudmi, a se s tem ne strinjamo. Če razmišljaš malo dlje kot ... minuto (se nasmeje op.a.), ugotoviš, da če nekomu vzameš delovni prostor, ne da mu nudiš alternativo, pravzaprav ne narediš prav nič za preprečevanje trgovine z ljudmi. Je zelo čuden način spopadanja s to težavo.
Slišala sem, da delo v oknih večinoma opravljajo tujke?
Ja, res je, ker gre za zelo opazno delo. Vsak te lahko vidi, zato se domačinke po navadi odločajo za druge oblike dela, da ne srečajo družine ali prijateljev. Dogaja se tudi, da imajo ženske neko redno zaposlitev, občasno pa še vedno delajo kot prostitutke. Kar pa se tiče tujk. Ko z organizacijo hodimo na teren, opažamo, da gre zelo različne narodnosti, ne stereotipno samo vzhodne Evropejke.
Pa bi vi, kot nekdo, ki je delal v tem poklicu in ki dela z ljudmi, ki delajo v prostituciji, ocenili, da je res veliko trgovine z ljudmi?
Ne.
Ne? Torej politika trgovino z ljudmi uporablja kot izgovor, da bi lažje regulirali prostitucijo?
Ja, gotovo je uporabljeno kot taktika, da se spolne delavce še bolj izključi. Da se zadevo prikaže, kot da gre za izjemno kriminalne aktivnosti. Ne pravim, da trgovina z ljudmi ne obstaja, ampak prepričana sem, da ni tako razširjena, kot jo prikazujejo mediji. Če bereš časopise, bi si mislil, da so v prostitucijo vsi prisiljeni in da je večina spolnih delavk osemnajstletnic iz Romunije. Ampak z našo organizacijo Proud hodimo na teren, kjer opažamo, da je povprečna starost spolnih delavk okoli 40 let.
Vsakič, ko se čez dan sprehodiš po Red Light Districtu, so v izložbenih oknih večinoma starejše ženske. Opazila sem, da se mlajše ženske večinoma pojavijo šele zvečer in ponoči. Ne glede na čas pa sem imela vedno občutek, da je Red Light District varen kraj. Tudi zato, ker je res veliko turistov. Ko pa sem se pripravljala na ta intervju, sem našla veliko informacij o kriminalnih aktivnostih. Zato se mi zdi pomembno, da dobim te informacije iz prve roke.
Ja, res je, Red Light District je precej varen kraj. Pravzaprav so izložbena okna zelo varen prostor za delo, saj je veliko družbenega nadzora, tudi tvoji kolegi in kolegice so precej blizu, ker so sobe z zadnje strani povezane in lahko v nujnem primeru hitro pridejo do tebe. Vedno je nekdo tudi v pisarni nad oknom. Zato je res varen prostor in legalen prostor. Ilegalni prostori, ko ljudje na primer delajo doma, so veliko bolj nevarni.
Ker si sam?
Ja. Če dobiš stranko s slabimi nameni, ta ve, da je to, kar počneš, ilegalno (delo od doma op. a.). Tako ve, da ne boš šla na policijo, kar te naredi še bolj ranljivo. Če se razve, da ilegalno opravljaš spolno delo, lahko to sporočijo stanovanjski skupnosti in posledično te lahko izselijo, celo otroke ti lahko odvzamejo. Ukrepi so lahko zelo strogi. Morda tvoje delo sploh ni tako zelo ilegalno, kot se sliši. Lahko si ilegalna spolna uslužbenka, pa vseeno plačuješ davke, si registrirana pri gospodarski zbornici in imaš urejeno dokumentacijo, ampak uradno delaš ilegalno zaradi tega ’usranega’ sistema podeljevanja licenc.
Ne razumem, kako je lahko tvoje delo še vedno ilegalno, čeprav imaš urejene vse te dokumente?
Ker v praksi licence ne dobiš, čeprav teoretično ustrezaš vsem pogojem. In če je nimaš, si ilegalen. Ampak te licence nikakor ne moreš pridobiti, saj če si peta oseba, ki se prijavi za licenco, podelijo pa samo štiri, kaj boš?
Vaša organizacija pa se torej bori zato, da bi to uredili? Želite torej večje število licenc ali pa da bi bilo število licenc lahko neomejeno?
Idealni model, ki ga imamo v mislih, je dekriminalizacija. Gre za model, ki ga imajo na Novi Zelandiji, kjer spolne delavce dejansko smatrajo kot delavce in ni nekakšnih čudnih licenčnih pogojev. Za bordel je seveda smiselno, da se morajo ravnati po določenih pravilih, a če si samostojna delavka in se kot vsi ostali prijaviš v gospodarsko zbornico in delaš svojo stvar, zakaj bi bilo spolno delo iz tega izvzeto?
Ali so spolne delavke na Nizozemskem obravnavane kot katerikoli drugi delavec?
Ne, nismo še tam. Stigmatizacija še vedno obstaja. In delno so zato odgovorni tudi mediji, ki spolne delavke vedno prikazujejo kot žrtve. Kot revne ženske. Vedno tudi zgolj ženske. Čeprav to delo opravljajo tudi transvestiti in moški. Gre za zelo raznoliko skupnost.
Imate mogoče kakšne podatke o tem, koliko je katerih?
Nimam točnih številk, ker ne vemo točno, koliko je spolnih delavcev. Odvisno je tudi od definicije spolnega delavca. Če šteješ le legalno ali tudi ilegalno delo. Ampak verjetno jih je veliko več, kot si povprečen posameznik predstavlja.
Kaj pa transspolne osebe?
Ja, tudi tu, na Red Light Districtu imamo dve ulici za transspolne osebe. Trans osebe lahko delajo kjer koli, a je precej odvisno tudi od družbe in varnosti. Ko gre stranka na to ulico, potem ve, da obiskuje transspolnega delavca.
Pa so transspolni delavci v polnosti sprejeti ali prihaja do nestrpnosti?
Zgodbe o nasilju, ki nam jih zaupajo transspolni delavci, po navadi vključujejo stranke, ki niso vedele (pokaže narekovaje, češ niso vedele op.a.), da so pri transspolni osebi, nato pa ugotovile in se razjezile. Včasih postanejo nasilni tudi po tem, ko doživijo orgazem, saj se začnejo spraševati, kaj to pomeni za njihovo spolno usmerjenost ali pa jih postane sram.
Pa so ulice, kjer so transspolne osebe kako označene? Prebrala sem, da imajo okna, kjer se nahajajo transspolni delavci modro, namesto rdeče luči.
Ne, to je mit. Del ulice je specifično namenjen transspolnim osebam. Glede luči pa, v vsakem oknu so rdeče in modre, nekakšne temnejše luči, saj te najlepše poudarijo telesa.
Tako preprosto?
Ja, preprosto zato, ker pod rdečo lučjo si videti bolje.
Pa moraš imeti pred začetkom dela tudi razgovor?
Ja, preverijo tvoje dokumente in s tabo malo poklepetajo, da vidijo, kako samostojen oziroma samozadosten si. Bolj so osredotočeni na tvojo varnost in kako prostovoljno motiviran si za opravljanje tega poklica.
Torej preverjajo, če si v prostitucijo prisiljen?
Tako je. V primeru, da gre za trgovino z ljudmi, kot menedžer za to tudi odgovarjaš. Če se izkaže, da je bil nekdo, ki dela v tvoji stavbi, prisiljen v delo, si kot menedžer kaznovan s finančno kaznijo ali pa moraš celo zapreti podjetje. Spolni delavci šele čez čas vzpostavijo zaupanje z ostalimi delavci in menedžerjem in šele takrat jim tudi razkrijejo, če so v kakšnih težavah.
Idealno bi bilo, da ti osebe, na katere si se zanesel, pomagajo, te odpeljejo do policije ali kakšne druge službe, ampak tega ne bodo naredili, če potem še sami naletijo na težave. Zato si menedžer misli: ’Pretvarjal se bom, da nič ne vidim, saj si bom sicer tudi sam nakopal težave.’ Pa tudi vsem ostalim uslužbenkam. Tu gre znova za zelo čudno zakonodajo. Trdijo, da se borijo proti trgovini z ljudmi, hkrati pa kaznujejo tiste, ki bi tem ljudem v težavah lahko pomagali. Zelo je čudno.
No, po drugi strani pa dejstvo, da bodo dobili kazen, če bo pri njih nekdo delal pod prisilo, lahko pomaga pri tem, da bolj pazijo, komu bodo dovolili delati.
Odvisno od tega, kako visoka je kazen. Trenutno je kazen 25 tisoč evrov kar visoka kazen. Če sumiš, da nekdo dela pod prisilo, dvakrat pomisliš, če boš tvegal, da dobiš to kazen. Moral bi obstajati način, ki bi pomagal tako tistim, ki so v delo prisiljeni in menedžerjem, ki jim želijo pomagati.
Ko spolni delavec podpiše pogodbo o delu, je ta časovno omejena? Se zaveže za mesec, teden, uro?
Če želiš najeti prostor, ga po navadi najameš za eno izmeno. Lahko je nočna ali dnevna izmena. Nekateri menedžerji ti prostor v najem dajejo za teden ali mesec. Tako zagotovo veš, da boš imel svoj prostor. Po navadi imajo redne delavke določen točen dan, ko bodo delale. Ustvarjena je nekakšna rutina. Po navadi pa plačaš za nočno ali dnevno izmeno.
Kakšne pa so cene za najem oken?
Povsem je odvisno od menedžerja, običajna cena za 8 ali 12 urno izmeno je 150 ali pa 200 evrov. Kdaj boš dejansko pričel z delom, pa je povsem odvisno le od tebe. Čeprav imaš prostor najet za več ur, ni treba, da si tam. Če vidiš, da ob osmih ni dovolj prometa, greš in se vrneš ob recimo desetih. Tudi če je kakšno okno prazno, je lahko zakupljeno, le delavka bo z delom pričela kasneje.
Rekli ste, da so okna zadaj med sabo povezana?
Res je, ker običajno postelja ni takoj za oknom. Poleg tega je običajno več oken skupaj, zato lahko kolegice v primeru težav hitro vstopijo v sosedno kabino.
Torej je tako zgrajeno prav zaradi varnosti ali gre zgolj za posrečeno naključje?
Ne vem (se smeje op. a.). Ne vem, kdo si je zamislil ta dizajn, ampak sklepam, da so ga naredili zaradi varnostnih razlogov. Prav tako je funkcionalno, da lahko klepetaš s kolegicami med tem, ko čakaš na delo. Prostor je tako veliko večji, kot je videti od zunaj. Postelja je običajno veliko bolj zadaj, včasih celo v drugem nadstropju. Poleg tega, se da ’okno’ (steklena vrata op. a.) odpreti samo z notranje strani.
Ker so okna res čisto en ob drugem, kako debele pa so stene? Se vse sliši čez? Ali se običajno predvaja glasbo?
Če želiš, seveda lahko predvajaš glasbo. V sprednjem delu, pri oknu, se sliši največ. Za sobe, ki so bolj zadaj, pa nisem prepričana. Sama nikoli nisem delala v oknu.
Kaj pa je glavni razlog, da se nekdo odloči za prostitucijo. Želja po denarju, užitek v seksu?
Lahko bi šlo za denar, saj lahko v kratkem času kar veliko zaslužiš. Če moraš skrbeti za kakšnega družinskega člana, otroke, potem je to lahko res dobra izbira, saj v kratkem času veliko zaslužiš. Lahko je samo začasno, lahko je za surovo preživetje, odvisnosti. Ali pa preprosto izbira poklica. Poklica se lotevajo tako osebe brez izobrazbe kot osebe z doktorati.
Vi delate kot spremljevalka. Kako pa ste vi pričeli s spolnim delom? Gre res za 'lahek denar'?
Ni nujno lahko delo. Gotovo ni delo za vsakega. Jaz sem s spolnim delom pričela med študijem. Pred tem sem delala v domu za upokojence, a so nas zaradi znižanja proračuna veliko odpustili. Zato sem začela iskati drugo delo. Ker sem sicer za polni čas študirala in ogromno delala tudi kot prostovoljka za LGBT projekte in sem izvajala tudi določene performase s prijateljico.
Šlo je za bolj erotične in kver performanse, kar mi je bilo zelo všeč. Ta atmosfera mi je bila blizu, nočno življenje, oblačenje v kostume in erotizem. Zato sem iskala nekaj, kar bi bilo približno v tej smeri. In nato sem naletela na spremljevalstvo in si rekla ... hmm ... bi to lahko počela? V redu, rada imam seks (se nasmeje op.a.), zakaj pa ne.
In potem ste poklicali agencijo in se naročili na razgovor? Ste poznali koga preko vez ali je šlo za naključno brskanje po spletu?
Potem sem se dobila z menedžerji in ker sem se dobro počutila, imela sem res dober občutek, sem kar začela z delom. Ogledala sem si nekaj spletnih strani in se intuitivno odločila za eno, za tisto, ob kateri sem se najbolje počutila. Razgovor je sproščen, večinoma je govora o tem, s čem se ukvarjaš. Potem pa te fotografirajo, sama sem morala napisati še kratek opis. In potem sem začela z delom.
Kako pa se pripraviš na delo?
Ne moreš se zares pripraviti, razen da se lepo oblečeš in greš.
Kako pa je bilo s prvo stranko?
Ko sem imela prvo stranko mi je nekako kliknilo in rekla sem si ja, to lahko počnem. In všeč mi je.
Torej vas prvič ni bilo prav nič strah?
Bila sem zelo živčna, ampak tudi stranka je bila zelo zelo živčna.
Potem se je nekako izenačilo.
Ja, tako nekako (smeh op. a.). Ko želiš nekoga pomiriti, se tudi sam pomiriš. Bilo je v redu, ampak zdaj sem veliko bolj samozavestna, kot sem bila na začetku.
Koliko pa ste bili stari, ko ste začeli?
Enaindvajset. Bila sem na fakulteti.
Kakšne pa so cene?
Minimalna cena je po navadi 50 evrov, a je povsem odvisno od delavke, kaj bo za ta denar naredila. Lahko gre za oralni seks in seks, lahko pa zgolj ročno obdelavo. Po navadi plačaš za določeno dejanje, ne čas. Čeprav povprečen obisk traja le šest ali sedem minut. Zelo hitro. To je vključno s slačenjem in plačevanjem.
Koliko pa je največ, da je neka prostitutka zaslužila?
Pred leti mi je nek menedžer rekel, da je ena punca v celem tednu zaslužila samo tisoč evrov in da je to zanjo zelo malo. Da ni vedela, kako bo lahko tisti teden nakupovala (smeh op. a.). Danes pa številke niso več tako visoke, kot so bile pred dvajsetimi leti. Povprečno na mesec zaslužiš podobno kot drugi poklici.
Ampak za spremljevalke pa je drugače?
Spremljevalke smo plačane glede na uro, tako da gre za fiksno ceno.
Pa se že v naprej dogovoriš, kaj približno boš v tej uri počel?
Če gre za nekakšne posebne želje, ampak po navadi je precej osnovno (se smehe op. a.). Ni nobenih pretiranih posebnosti. Kot spolni delavec moraš pri sebi razčistiti, kaj si pripravljen početi in česa ne. Jaz s strankami skušam že takoj vzpostaviti odprt odnos, kjer je varno in dobrodošlo govoriti o spolnosti in mejah. Želim, da vedo, da ni nerodno govoriti o privolitvi, zaščiti in tako naprej. Pomaga, če si že na začetku zelo odkrit.
Je ena ura povprečni čas za spremljevalke? Ali pogosto delate dlje?
Po navadi gre za dve uri, ampak zelo odvisno od vsake stranke. Moja najdaljša stranka je bila 48 ur.
Vau, to pa je dolgo. Sklepam, da je šlo za nekakšen izlet?
Stranka je prišla na počitnice v mesto, najela hotel, skupaj sva si tudi ogledala mesto.
Torej ko delaš kot spremljevalka, ne gre zgolj za seks?
Ne, pogosto greš tudi na večerjo ali kaj podobnega.
Ko je govora o zaščiti, so kondomi obvezna oprema?
To je seveda odvisno od posamezne delavke. Ampak gre za tvoje delo in tvoje zdravje. Če zboliš, ne moreš več delati. Po navadi so spolne delavke izjemno zdrave in ves čas na tekočem s svojim spolnim zdravjem. Na Nizozemskem je testiranje za spolne delavke anonimno in brezplačno. Še posebej ženske spolne delavke so res zdrave. Mislim, da je odstotek okuženih nič celih nekaj odstotka.
Ali drži da, kot je prikazano v nekaterih filmih, spolne delavke nekatere stvari počnete samo s svojimi partnerji s strankami pa ne? Na primer poljubljanje. Ali gre zgolj za mit?
Poznam veliko spolnih delavk, ki se s strankami ne poljubljajo, to ni mit. Pogosto imamo določene meje, kaj počnemo samo s svojimi partnerji. Jaz se sicer s strankami poljubljam, ampak nimam pa s strankami analnega seksa, ’z njimi ne delim krvi’, kar sicer počnem s svojimi partnerji.
Ko ste začeli delati, ste povedali družini?
Ne, najprej sem se zaupala le dvema prijateljicama. Še preden sem se zares odločila, sem jima povedala, da razmišljam o tem.
Pa sta vas pri tem podprli?
Hmmm. Ja, bili sta malo presenečeni, ampak sta me vseeno podprli. Res sem želela biti prepričana v svojo odločitev, preden sem jo delila s prijatelji in družino. Najprej sem želela vedeti, kaj vse zahteva to delo in če to sploh lahko počnem. Zato, da se prepričam, če to res želim početi in potem svojo odločitev lahko tudi zagovarjam, če bi se nekdo odzval negativno.
Torej ste ljudem povedali po prvi stranki? Rekli ste, da se vam je takrat zazdelo, da bi to lahko počeli.
Malo dlje je vseeno trajalo. Na nek način je podobno, kot ’priti iz omare’, če si istospolno usmerjen. In jaz sem izkusila tudi to. In težko je. Vedno se sprašuješ, ali naj jim povem, kako naj jim povem, kdaj je pravi čas, kako se bodo odzvali, kako se bom jaz odzvala na njihov odziv. Zato včasih namenoma ne poveš, zlasti če si v nekakšnem sovražnem okolju.
Torej je bilo drugače povedati, da ste istospolno usmerjeni in da delate kot spolna delavka?
Ja, že pred leti sem povedla da sem lezbijka, ampak ko sem povedala, da delam kot spolna delavka, je bilo veliko več stigme. Seveda je drugače. Na Nizozemskem si kot spolni delavec bolj demoniziran, kot če si istospolno usmerjen.
Kako se je odzvala vaša družina? Konec koncev ste bili v svojih dvajsetih. So sčasoma sprejeli?
Ko so opazili, da res vem kaj počnem, potem so to sprejeli. Potem je bilo v redu.
Kako pa je spoznavati nove partnerje? Ste imeli partnerko, ko ste začeli delati?
Ne, takrat sem bila samska. Ampak zdaj rada ljudi s svojim življenjem soočim že na začetku pogovora. Najprej vsaj malo potipam, kaj si mislijo o tej temi. Ker nikakor ne bi mogla biti z nekom, ki ne podpira pravic spolnih delavk. Imam pa zdaj partnerko, skupaj sva nekaj čez tri leta in me močno podpira pri delu.
Torej še vedno delate kot spremljevalka?
Pravzaprav sem nedavno nehala, ampak se še vedno videvam z eno od rednih strank. Zdaj se bolj osredotočam na administrativno delo.
Kako pa je z rednimi strankami? Je pri delu spremljevalke več rednih strank kot enkratnih?
V bistvu spolne delavke vedno nekako gradijo na strankah in imajo pogosto redne stranke. Tudi delavke iz oken imajo svoje redne stranke. Stranke na primer vedo, da bo njihova najljubša spolna delavka v določenem oknu vsako sredo in takrat tudi pridejo.
Če imaš redne stranke se zanje spremeni cena?
Ne, ne nujno. Je pa vedno dobro imeti redne stranke, ker potem imaš nek zagotovljen reden dohodek. Jaz se vedno potrudim, da stranka dobi dobro izkušnjo. Ampak če gre za turista, potem takoj veš, da ga naslednji teden ne bo. Če pa gre za domačine, pa je več možnosti, da se še vrnejo.
Pa je večina vaših strank moških? Kako je to videti, če ste lezbijka?
Ne, pravzaprav delam za lezbično agencijo s spremljevalkami, tako da so vse moje stranke lezbijke.
O zanimivo, sploh nisem vedela, da to obstaja. Pa se kdaj zgodi, da do stranke začneš gojiti čustva?
Zaljubim se nikoli ne, ampak se zgodi, da imam stranke, do katerih bi pristopila tudi, če bi jih na primer srečala v baru. Kontekst plačanega odnosa je zelo izrecen. Tu bom samo dve uri. Nikoli se ne zlažem, pogosto pa odgovarjam bolj splošno, kot bi sicer.
Pa se kdaj zgodi, da kakšni stranki sploh ni do seksa, ampak želijo kaj drugega?
Ja, gotovo. Pa ne samo pri meni, to se na splošno pogosto dogaja. Ljudje se pridejo samo pogovarjat ali pa crkljat. Veliko ljudi je osamljenih, ali pa imajo določene želje, ki jih ne morejo deliti z nikomer. Potem so ljudje, ki želijo eksperimentirati s svojo spolnostjo, ali pa jih zgolj zanima, kako je biti z osebo istega spola. Včasih stranka želi zgolj poizkusiti čevlje, ki jih nosi spolna delavka v oknu.
Pravite, da pogosto pridejo samo na pogovor. O čem pa govorijo?
Ogromno je pogovorov o željah, intimnosti, osamljenosti. Čustvenega dela je veliko več, ko sem pričakovala.
Pa se vam zdi, da ste spolne delavke dovolj usposobljene za to? Nositi težka čustvena bremena je lahko kar naporno?
Gotovo ni delo za vsakega, ker je toliko dela s čustvi. Mislim, da je velika večina spolnih delavk pravzaprav zelo dobro usposobljenih, saj prav z delom s strankami dobijo ogromno izkušenj. Po drugi strani pa intimnih informacij o strankah ne delim z nikomer, tako je celotna teža bremena na meni.
Ali je velika razlika med spolnim odnosom s stranko ali partnerko?
Ja. Mislim, da ko delam s strankami, tudi do njih razvijem neka čustva, saj se trudim biti čim bolj pristna, hkrati pa v njih poiskati nekaj, kar mi je všeč. To vsakič deluje in me bogati, da lahko v prav vsakem vidim nekaj lepega. A vseeno je s partnerko povsem drugače, saj jo neizmerno ljubim.
Drugačno pa je tudi razmerje med užitkom. Ko sem stranko, sem osredotočena na njen užitek in na to, kar bi ona rada poskusila in izkusila. Stranke pa ne želijo nujno zadovoljiti mene. S partnerko pa je pri tem povsem drugačno, saj obe želiva, da druga uživa.
Kako pa je z libidom? Ste vsakič razpoloženi ali se morate kdaj prisiliti ali kdaj odpoveste "zmenek"?
Znam se pripraviti in spraviti v to razpoloženje. Na srečo imam tudi kar visok libido, zato tudi to pomaga. Čeprav kdaj nisem zelo potrebna, vseeno poskrbim, da opravim delo.
Ko prvič začneš delati, ali te kdo uvaja? Kdo, ki te nauči in ti pokaže, kako se dela s strankami?
To je zelo dobro vprašanje. Jaz nisem imela nikogar, ampak ko sem postala del organizacije mi je pomagalo, saj sem lahko govorila z ljudmi, ki so že imeli več izkušenj. Delili smo zgodbe, čisto brez obsojanja in dobila sem tudi kar nekaj nasvetov. Kot spremljevalka ne poznam sodelavk, medtem ko se delavke v oknih pogosto srečujejo. Ko si nova, ti razložijo, kako stvari delujejo in dajo nasvete.
Ali se prostitutke med sabo vidijo tudi kot konkurenco?
Temu pravimo hierarhija (se zasmeje op.a.). Obstajajo super prestižne spremljevalke, ki se zmrdujejo nad delavkami iz oken, samo zato, ker zaslužijo več denarja. Ampak ko potegneš črto, gre za isto delo.
Obstaja platforma, na kateri stranke ocenjujejo spolne delavke. Ko ti da nekdo slabo oceno samo zaradi tega, ker so od tebe želeli nekaj, česar jim nisi želela nuditi, je to precej grdo. Po drugi strani pa imamo lažna imena. Moje pravo ime seveda ni Velvet, torej lahko v primeru slabih ocen spremeniš ime, da ti ne pokvari posla in ne vpliva na tvoje osebno življenje.
Ali obstajajo prostitutke, ki delajo s svojim pravim imenom?
Osebno ne poznam nobene. Hkrati pa ti ime pravzaprav pomaga. Ko sem začela delati, sem si zamislila, kakšne usluge želim ponujati in kakšna ženska je Velvet. In v to ime daš lahko veliko sebe ali pa se povsem izvzameš.
Ob koncu pogovora sva se z Velvet sprehodili po Rdeči četrti, usmerila me je tudi v Muzej prostitucije, kjer si lahko obiskovalci pogledajo zakulisje Rdeče četrti, pa tudi prostitucije nasploh. Zaključila je s tem, da prostitutke resnično dajejo veliko več kot le seks. Da bo njihov položaj v družbi enakopraven ostalim poklicem, pa bo verjetno moralo miniti še kar nekaj časa.
Vir: 24ur
Srbska starleta, ki je bila pred dobrim mesecem dni aretirana na Drini, ko je skupaj s kolegicami nezakonito prečkala srbsko-bosansko mejo, je spet na prostosti. Tijano Ajfon so namreč skupaj z več deset ljudmi aretirali zaradi suma prostitucije in organiziranja prostitucije, pa tudi preprodaje drog in orožja. Zvezdnica je zdaj na prostosti, številne znane balkanske podjetnike, politike in druge zločince pa skrbi, kaj bo z njihovimi podatki, ki jih je v telefon shranila osumljenka.
Tijana Maksimović, kot je njeno pravo ime, naj bi bila med enomesečnim priporom dokaj skrivnostna. Kot trdi odvetnik, naj tožilstvu ne bi izdala niti enega imena svojih strank, prav tako naj bi se pred sodiščem branila z molkom. Kljub temu da Tijana Ajfon ni izdala, kdo od znanih so bili njene stranke, bo to morda lahko odkrilo tožilstvo, ki je zaplenilo njen telefon. Njen odvetnik sicer zatrjuje, da je telefon, ki je seveda znamke Apple, zaklenjen in da ima geslo samo osumljenka. Prepričan je, da tožilstvo do podatkov v telefonu ne bo moglo dostopati. Številni sumijo, da je osumljenka vendarle morala izdati vsaj nekaj imen, da so jo tako hitro izpustili na prostost.
Starleta naj bi bila po odvetnikovih besedah zadovoljna z bivanjem v priporu v Bijeljini, po odhodu pa naj bi se vrnila k svojemu poslu, ki je po odvetnikovih besedah vodenje lepotnega salona v Beogradu.
Vir: Dnevnik
Grške oblasti so s 15. junijem v okviru rahljanja ukrepov omogočile tudi ponovno delovanje javnih hiš. Vsaka stranka lahko v bordelu preživi največ petnajst minut, poroča britanski časnik BBC. Ob tem je priporočena uporaba mask tako za "prodajalke ljubezni" kot za stranke. Vrata in okna morajo biti odprta, da bi prostore lahko nenehno prezračevali, prav tako je plačilo mogoče le z bančnimi karticami. Ob tem morajo javne hiše še štiri tedne hraniti seznam strank s telefonskimi številkami, v kolikor bi prišlo do novih okužb, epidemiologi pa bi morali iskati stike.
Tiskovna agencija Reuters medtem poroča, da so spolne delavke zelo zaskrbljene. "Katera stranka nam bo dala svoje osebne podatke. Povem vam, dela ne bo," je povedala transseksualka Anna Kouroupou.
Tudi na Nizozemskem bodo odprli javne hiše
Tudi na Nizozemskem načrtujejo, da se bodo bordeli avgusta ponovno odprli, spolne delavke oblasti pozivajo, da do tega pride že prej.
Odpirajo se kar lepe možnosti za plačevanje dnevnih počitkov, morda se bo dalo dogovoriti celo za dobrometje, recimo da samki da najemodajalcu bon in ima potem bonus cca 15 počitkov do konca leta! Dobrodošla poročila o izkušnjah, ko bo to zalaufalo! Slovenci smo s evedno znašli! htps://siol.net/novice/slovenija/kako-podariti-turisticni-bon-527336
Miren in diskreten prostor nudi Salonček.
Tijana Ajfon je še ena v nizu srbskih starlet, ki so bile v zadnjih letih aretirane zaradi sodelovanja pri prostituciji in preprodaji drog. V Bijeljini v Republiki Srpski so namreč aretirali 28-letno srbsko starleto Tijano Ajfon, skupaj z njo pa še 35 oseb zaradi suma preprodaje drog, orožja in prostitucije. Tijana Ajfon, katere pravo ime je Tijana Maksimović, je v Srbiji poznana predvsem po svojem sodelovanju v resničnostnem šovu Parovi leta 2015, denar pa naj bi si služila s petjem in svojo prepoznavnostjo.
A kot kaže, naj bi bila zvezdnica članica ali pa morda celo vodja mednarodne kriminalne združbe. Med aretacijo, ki je med drugim potekala v nekem počitniškem domovanju v Suvem Polju, naj bi policija namreč našla 46 gramov kokaina, nekaj zdravil, različne vrste orožja in večje količine gotovine v različnih valutah. Med aretiranimi naj bi bila večina državljanov Bosne in Hercegovine, en državljan Slovenije in Tijana Ajfon, ki je državljanka Srbije. Slednja naj bi bila odgovorna predvsem za posredovanje pri prostituciji, kot razkrivajo nekateri posnetki sporočil v srbskih medijih, pa naj bi Maksimovićeva posredovala pri tem, da moški za izlete v tujino ali za zabave za nekaj tisoč evrov najamejo dekleta. Tijano Maksimović so aretirali med poskusom nezakonitega prehoda meje, kar je poskušala narediti kar s čolnom čez reko Drino. V čolnu so jo ujeli še s tremi dekleti, vse tri pa naj bi peljala na neko zabavo, kjer naj bi se dekleta nato prostituirala.
Vir: Dnevnik
[COLOR=#000000]Med privedenimi v policijski akciji Kristal, za katero je poskrbela policijska uprava Bijeljina v Republiki Srbski, naj bi bil po naših informacijah tudi ugledni slovenski sodnik Slavko Vinčić. Šlo naj bi za organizirano zabavo s kokainom, orožjem in prostitutkami, poročajo srbski mediji. V veliki policijski akciji je bilo pridržanih 35 oseb, med bolj 'znanimi' imeni je tudi starleta Tijana Ajfon. Vinčić sicer ni bil med organizatorji zabave, je pa bil prisoten med policijsko racijo. [/COLOR]
[COLOR=#000000]
Kot poroča srbski Blic, naj bi policija preiskala vikend hišo v mestu Suvo polje (pri Bijeljini) zaradi suma zlorabe droge, orožja in prostitucije. Po poročanju srbskih medijev naj bi bili med privedenimi tudi štirje Slovenci. Izstopa ime Slavka Vinčića, uglednega slovenskega nogometnega sodnika, ki je v tej sezoni sodil tudi tri tekme elitne Lige prvakov. Po naših zanesljivih informacijah naj bi ga na policijo privedli kot pričo.[/COLOR]
[COLOR=#000000]
[/COLOR][COLOR=#000000]Govorili smo tudi s predsednikom Zveze nogometnih sodnikov Slovenije Vladom Šajnom, ki nam je potrdil, da je bil Vinčić prisoten na zabavi, a da gre za splet nesrečnih okoliščin in da se je tam znašel "ob nepravem času na nepravem mestu". Po naših informacijah je omenjeni sodnik že na poti v Slovenijo, policija pa zoper njega ni podala nobene kazenske ovadbe. Vinčić naj bi bil sicer te dni v Republiki Srbski na službeni poti. [/COLOR]
[COLOR=#000000]
[/COLOR][COLOR=#000000]Policisti PU Bijeljina so med preiskavo omenjenega vikenda našli deset pištol, 14 paketov kokaina in devet tablet medicinske droge. Poleg tega so zasegli tudi denar različnih valut, in sicer v vrednosti dobrih 10.000 evrov.[/COLOR]
[COLOR=#222222]Ker se je epidemija umirila, so v Nemčiji že odklenili kozmetične in masažne salone, spolne delavke pa še vedno čakajo na zeleno luč oblasti. Zato so v parlament poslale higienski pravilnik, ki bi omogočil, da se tudi prodajalci užitka vrnejo v službo. Med drugim bi v bordelih omejili število delavcev, med rokovanjem s stranko bi nosili zaščitne maske, prostore pa redno zračili in dezinficirali. Poslanci se ne dajo in vztrajajo: prostitucija je super trosilka virusa, ker pod nobenim pogojem ne more upoštevati medsebojne razdalje.[/COLOR]
Lastnik kluba Lucky Devil Lounge v Portlandu koncept promovira z duhovito izpeljanko "Food 2 Go-Go".
Klub se je bil zaradi protikoronskih ukrepov prisiljen zapreti 16. marca, ko je oregonska guvernerka Kate Brown po vsej zvezni državi prepovedala večja javna združevanja ter obratovanje lokalov in restavracij.
So pa oregonske oblasti, kot v mnogih zveznih državah, dovolile dostavo hrano.
In ker je bil odločen, da vsaj nekako vzdržuje svoj posel, je lastnik Lucky Devila Shon Boulden že naslednji dan reorganiziral kuhinjo in vzpostavil sistem za dostavo hrane na dom.
A posel ni stekel najbolje in priliv ni bil niti približno podoben tistemu, ki ga klub obrača s pomanjkljivo oblečenimi plesalkami ob drogu in pijačo.
Šaljiv tvit kot poslovna ideja
Boulden je v obupu na Twitterju zapisal, da bo začel svoje plesalke pošiljati naokoli kot dostavljavke. Tvit je bil sicer mišljen kot šala, dokler ni postal viralen.
"Kar naenkrat, se mi je v glavi prižgala žarnica, in sem si rekel, mislim, da bi dejansko morali to storiti," je povedal Boulden za Reuters.
V nekaj tednih je bil Lucky Devil že na novo vzpostavljen, koronskim časom primerno.
Stranke imajo dve novi možnosti zabave za odrasle - t. i. drive-through predstava ob drogu za naročila hrane za seboj, ali pa dostava hrane prek striptizet, ki jih pri tem spremljajo varnostniki, da ne bi slučajno prišlo do kršitev pravil socialnega distanciranja.
Jasno, tudi striptizete so varno opremljene z maskami in rokavicami.
Klub za obe ponudbi zaračunava po 30 dolarjev - poleg cene hrane, ki ostaja enaka. Kot pravi Boulden, je odziv naravnost izjemen.
[COLOR=#222222]Angleški nogometni reprezentant Kyle Walker se je pred dnevi obrnil na javnost in ljudi pozval, da v času novega koronavirusa spoštujejo ukrepe vlade in ostanejo doma. A že naslednji dan je sam storil neumnost, na svojem domu je organiziral seks zabavo in poskrbel za škandal, ki je prizadel tudi njegov Manchester City. Walker je prejšnji torek v času karantene s svojim prijateljem k sebi povabil prostitutki, ki jima je plačal 2200 funtov, to pa je izvedel tabloid The Sun in zgodbo objavil. Nogometaš, proti kateremu je njegov klub že sprožil disciplinski postopek, se je za nespametno potezo opravičil.[/COLOR]
[COLOR=#222222]
"Želim se opravičiti svoji družini, prijateljem, nogometnemu klubu, navijačem in javnosti, ker sem jih pustili na cedilu. Kot javna oseba sem vzor marsikomu in si tega ne bi smel privoščiti," je v opravičilu zapisal 29-letni Walker, ki je doslej zbral 48 nastopov v angleški reprezentanci. Najbrž mu je opravičilo svetoval klub, ta je že tudi napovedal kazen. "Nogometaši so svetovni vzorniki, naše osebje in igralci si želimo podpreti ukrepe zdravstvenih organizacij v boju proti novemu koronavirusu. Kyle pa je ravnal prav nasprotno, zato smo zelo razočarani," so sporočili iz vrst angleškega prvaka.[/COLOR]
Vir: 24ur