Novice

Slovenija in Ljubljana sta daleč premajhni za rdečo četrt, nobena Slovenka ne bi delala v njej! https://www.zurnal24.si/slovenija/crna-kronika/nova-ponudba-pri-nas-postani-porno-igralec-za-en-dan-433473

Nekaj sto Slovencev je v nekaj letih zaslužilo več kot deset milijonov evrov, rekorder pa ...

"V zadnjih nekaj letih je dohodke preko spletne platforme OnlyFans dosegalo nekaj sto slovenskih rezidentov. Skupaj so v zadnjih nekaj letih preko te platforme ustvarili več kot 10 milijonov evrov prihodkov. Rekorder (slovenski rezident) je v zadnjih nekaj letih preko platforme OnlyFans ustvaril več kot milijon evrov prihodkov," so sporočili s Fursa.

Pred tem so dopoldan poslali poziv vsem, ki služijo na tej spletni stran, da prijavijo svoje dohodke.

Finančna uprava je namreč pridobila podatke o dohodkih, doseženih s poslovanjem preko platforme OnlyFans. Ustvarjalce na OnlyFans, ki objavljajo plačljive vsebine na tej platformi, pozivajo, da preverijo, ali so napovedali vse dohodke, ki so jih na tej platformi dosegli v preteklih letih. "Če jih še niso, naj to storijo to čim prej, najpozneje do 31. decembra 2024," poziva finančna uprava. Finančna uprava že z začetkom prihodnjega leta napoveduje poostren nadzor, saj so dobili podatke o dohodkih za več let. Fizične osebe pozivajo, da preverijo, ali so ustrezno registrirani in so napovedali vse dohodke, dosežene iz tega naslova.

"Še vedno imajo čas do 31. decembra 2024, da ustrezno priglasijo dejavnost in napovejo vse dohodke z uporabo instituta samoprijave in se na ta način izognejo plačilu globe in tudi odvzemu premoženjske koristi zaradi dela na črno," opozarjajo na finančni upravi.

Vir: Zurnal24

Dekleta, ki so se na Kitajskem izpela, so nove priložnosti zaslužka iskala v tujini, tudi v Italiji in Sloveniji, posebej priljubljena so bila med italijanskimi moškimi. Tako je na sodišču pripovedovala Kitajka Li Wu, obenem pa zanikala, da bi bila pod krinko masažnega salona dekleta vpeta v organizirano prostitucijo, ona pa ena od organizatork najstarejše obrti na svetu.

»Vedno je bil govor samo o masažah, za dodatne storitve so se odločale delavke same, strankam so jih še celo aktivno ponujale. Tudi ceno so določale same, glede na lastno presojo, koliko ima stranka pod palcem,« je Li Wu povedala v svojem zagovoru, potem ko je slišala obtožnico, ki jo bremeni nedovoljene trgovine z ljudmi. Večino »krivde« za opravljanje spolnih storitev je naprtila dekletom, ki da so celo masažno mizo v nekem trenutku kar same nadomestile s posteljo. »Šef je bil seveda jezen, ampak kaj jim pa more,« je skomignila z rameni.

Okrožna državna tožilka ji očita, da je med letoma 2020 in 2023 v enem od novogoriških blokov nastanila več žensk iz Azije. »Ta dekleta so morala opravljati spolne storitve, medtem ko je ona določila cene, jim zagotavljala stranke, s katerimi se je poprej dogovorila o času in kraju storitev. Dekleta je obveščala o prihodih strank, prevzeta plačila so morala hraniti v posebni omari in jih izročiti obdolženi. Dekletom je dajala zgolj manjše zneske, v prostorih jih je nadzirala z videonadzorom. Žrtvam je odvzela avtonomijo pri prostituiranju, saj so morale biti vedno na razpolago za spolne storitve, na izbiro strank pa niso imele vpliva,« je v obtožnici povzela, s čim naj bi obtožena storila kaznivo dejanje trgovine z ljudmi.

Cenika »masažÂ« niso imeli objavljenega, saj deklet niso hoteli obremenjevati z določeno ceno. Pustili so jim svobodo, da jo postavijo same in tako čim več zaslužijo.

Oglas na družbenem omrežju

Li Wu je sodišču pojasnjevala, da dekleta niso bila v nič prisiljena, da so se same javile na oglas za delo v masažnem salonu, prišle v Novo Gorico, delo v salonu pa so lahko kadar koli prekinile. Glas o prostih delovnih mestih se je razširil znotraj njihove skupine na družbenem omrežju, in kot je dejala obtožena, se je vedelo, da imajo dekleta pri tem »poslu« vso svobodo, da se zaslužek deli na pol in da je blizu igralnica. Večkrat je omenila svojega šefa, kitajskega državljana, ki pa se v kazenskem postopku ni znašel. »Če moj šef ni v kazenskem postopku, kar pomeni, da ni ničesar naredil narobe, zakaj sem v postopku jaz?« se je spraševala. Priznala je le eno napako, da je namreč za šefa prevzemala telefonske klice in opravljala druge manjše opravke. A skozi zagovor se je izkazalo, da so bili ti opravki vse prej kot majhni.

»Šef mi je že na začetku rekel, naj mu pomagam, saj se bolje spoznam na to okolje. Bil je le nekakšen investitor, najemal je prostore in ga ni zanimalo, na kakšen način se jih trži,« je povedala in nadaljevala, da je nekajkrat pred novogoriško igralnico ona sprejela dekleta, ki so prišla delat v salon, in jih odpeljala v stanovanje. Šef je uredil oglaševanje dejavnosti, ona pa je (poleg drugih žensk) sprejemala klice strank. »Zaželela sem jim dobrodošlico. Povedala sem, da imamo salon, da dekleta obvladajo svoj posel, in posredovala naslov,« je razložila svojo vlogo in dodala, da so dekleta le pri stalnih strankah vedela za čas prihoda, glede prihodov drugih gostov pa so jih včasih obveščali, včasih pa tudi ne. Zagotovila je, da kljub temu pred vrati nikoli ni bilo gneče. Ona je potem prihajala v »masažni« salon tudi po denar in včasih popravila snemalni kot videonadzornih kamer.

Tožilstvo Kitajki Li Wu očita trgovino z ljudmi. Dekleta so morala opravljati spolne storitve strankam, ki jih je ona zagotovila, dati pa so ji morala tudi del denarja. Žrtve so morale biti vedno na voljo, strank pa si niso mogle same izbirati.

Delitev dobička na pol

Povedala je, da so imeli z dekleti ustni dogovor, da polovica zaslužka pripada njim, polovica pa šefu, ki je nato manjši del zaslužka predal njej. Cenika »masažÂ« niso imeli objavljenega, saj deklet, kot je dejala, niso hoteli obremenjevati z določeno ceno, pustili so jim svobodo, da jo postavijo same in tako čim več zaslužijo. Na vprašanje, ali so bdeli nad tem, koliko denarja so dekleta zaslužila, je odkimala: če so bile pri volji, so jim to sporočile, sicer pa ne. Nekatere so sicer to zelo rade počele, saj so se s tem pohvalile, da so se izkazale. Na ugotovitev kriminalistične preiskave, da so morale delavke ob prejemu denarja tega pokazati v kamero videonadzornega sistema, pa je odgovorila, da tega od njih ni nihče zahteval, da pa so ga res nekatere pridržale k kameri, saj so tako preverile pristnost denarja.

Kje je šef?

Čeprav se obtožena izgovarja na masažno dejavnost, ni imela prijavljene niti te. Obrnila se je na tri računovodske servise, da bi ji to uredili, nato pa nad registracijo dejavnosti obupala in za to zadolžila drugega kitajskega državljana. Deklet tudi niso imeli zavarovanih oziroma z njimi sklenjenega delovnega razmerja, ker same – tako Li Wu – tega niso hotele in so lahko hitro šle, če jim delo ni bilo všeč. Kje se nahaja njen večkrat omenjeni šef, ni znala povedati: »On je povsod, pogosto menjava naslove, zamenjal je tudi telefonsko številko. Mogoče je kje blizu Milana, lahko tudi v Rimu.« Sodišče pred razsodbo čaka še dolg postopek in pregled številnih videoposnetkov, ki so bili zaseženi v predhodni preiskavi.

Prejšnji teden je Okrožno sodišče v Kopru obsodilo 40-letno Moldavko Cristino C. na pogojno kazen devetih mesecev zapora zaradi sodelovanja pri zlorabi prostitucije. Dogodki so se odvijali v nočnem klubu Faraon v Novi Gorici, kjer je Cristina C. pomagala pri kaznivih dejanjih, povezanih s prostitucijo.

Kriminalisti so zaključno akcijo v lokalu Faraon na Vojkovi cesti v Novi Gorici izpeljali novembra 2012. Trije obtoženci z goriškega območja so bili obsojeni čez manj kot leto dni. Takrat 46-letni David U. je priznal krivdo za trgovino z ljudmi in zlorabo prostitucije in je bil obsojen na dve leti in osem mesecev zapora. Takrat 57-letni Vojko K. je bil za zlorabo prostitucije obsojen na enajst mesecev zapora. Za pomoč pri kaznivem dejanju je bil na pogojno kazen obsojen še Darjo M., pišejo Primorske novice.

Obtožena je bila tudi Cristina C., ki naj bi ženske iz Ukrajine in Moldavije, ki so se v lokalu prostituirale, seznanjala s pravili in jih nadzirala. Pred sojenjem je zapustila Slovenijo. Po pisanju časnika je bila nekaj časa v Turčiji, zadnja leta pa v domovini. Koprsko sodišče je zanjo pred štirimi leti razpisalo mednarodno tiralico in evropski priporni nalog, po usklajevanjih z moldavskim pravosodjem pa je prejšnji teden vzpostavilo videokonferenco s sodiščem v mestu Causeni in opravilo predobravnavni narok.

Tožilka je napovedala, da bo v primeru priznanja krivde predlagala pogojno zaporno kazen. Obtožena je priznala in sodnica ji je v skladu s predlogom tožilke izrekla obsodbo na devet mesecev zapora, v katerega pa ji ne bo treba, če v letu in pol ne bo ponovila kaznivega dejanja. Sodba je že pravnomočna, saj so se stranke odpovedale pravici do pritožbe, še poročata Primorske novice in Slovenske novice.

Kosovar Hajzer Muzliukaj je bil na ljubljanskem okrožnem sodišču obsojen na dve leti zapora zaradi zlorabe prostitucije.

Osemindvajsetletno dekle, naše gore list, se je s kosovarsko družino Muzliukaj, ki živi v Logatcu, zapletla že pred leti, ko se je zaljubila v Hajzerjevega brata. Toda njuno razmerje naj bi bilo daleč od idiličnega: do nje naj bi bil nasilen, ko je zanosila, pa je na njegovo zahtevo splavila. Kadar ga ni bilo doma v Notranjih Goricah, se je menda že takrat zaradi finančne stiske, v katero jo je spravil tudi nakup avtomobila, ukvarjala z najstarejšo obrtjo na svetu.

Po ropu ji je ponudil zaščito Nadaljevala je tudi po razhodu, najprej samostojno, potem, ko je bila žrtev ropa v ljubljanskem hotelu Lipa, pa naj bi ji 37-letni Hajzer ponudil zaščito. Ta ni bila dolgo brezplačna: kmalu mu je morala začeti posojati denar, še nekaj tednov kasneje pa je zahteval 400 evrov plačila na dan. Če ga ne bi ubogala, bi njenim staršem razkril, s čim se ukvarja.

Svoje storitve je pod umetniškim imenom Vanesa in Lina oglaševala na spletnih straneh Sloescort in Avantura.net. Za pol ure uslug je v najetih stanovanjih, med drugim v Črnučah, za Bežigradom in na Viču, zaračunavala 50 evrov, kar pomeni, da bi morala samo za izplačilo Hajzerju zadovoljiti osem moških na dan. Zaslužiti pa je morala še za najemnino, hrano, kondome in predvsem mamila. Da bi lažje vzdržala vse pritiske, je pač začela uživati kokain, zato je "delala" tudi ob nedeljah, na edini dan v tednu, ko naj bi bila prosta.

Padale tudi klofute

Kot je izpovedala na eni prejšnjih obravnav, je Muzliukaj kontroliral njene evidence strank in jo vseskozi nadzoroval: "Klical me je na službeni telefon in tako preverjal, če se oglašam strankam, pa tudi na privatnega. Na koncu je z mano iz avta blizu bloka komuniciral prek vokitokija, ker je sumil, da mu prisluškujejo. Nosil mi je tudi kokain, da sem vse lažje prenašala." Nasilje naj ne bi bilo samo psihično, padale so še klofute.

Muzliukaj naj bi jo klical tudi med prestajanjem zaporne kazni: "Spraševal me je, koliko avtov ali predpražnikov je bilo prodanih." Ker takrat ni mogel pobirati denarja, naj bi to počeli njegov oče, brat, taksist in prijatelji. Vanesa je januarja 2019 poiskala pomoč na društvu Ključ, centru za boj proti trgovanju z ljudmi – takrat so tudi starši izvedeli za njen poklic. V varni hiši je obiskovala psihoterpije in nehala jemati droge.

Zahteva 570.000 evrov odškodnine

Sodnik Srečko Škerbec je na prvem sojenju Muzliukaja oprostil zavoljo nedorečene obtožnice, vendar je višje sodišče sodbo razveljavilo. Vnovično sojenje naj bi se končalo prejšnji teden, a se je zapletlo zaradi nerazjasnjenega časovnega okvirja: Muzliukaj je eno za drugo prestal dve zaporni kazni, od 29. marca do 5. julija 2016 in od 5. julija 2016 do 6. februarja 2017, Vanesa pa ni natančno vedela, kdaj natančno se je po ropu v Lipi prvič dobila z njim. Sodnik Škerbec je po temeljiti preiskavi ugotovil, da je imel prvi prost izhod 22. januarja 2017, in da bi se takrat utegnila srečati. V upanju, da bo sodba "vzdržala na višjem sodišču", je Muzliukaja, ki ga včeraj ni bilo na sodišče, obsodil na dve leti zapora, v katerega je vključen pripor od 20. marca do 19. novembra 2020, plačati bo moral tudi stroške postopka. Njegov zagovornik, odvetnik Marko Makuc, je že napovedal pritožbo. Vanesa zahteva tudi 570.000 evrov odškodnine, ki jo bo morala iztožiti po pravdni poti.

Vir: Žurnal24

Zagovornik obtožene je zahteval prenos zadeve na drugo pristojno sodišče v Sloveniji.

Lauri Teuta Kovče, eni od obtoženih v zadevi domnevnega spolnega izkoriščanja deklet v ljubljanski Vili Klara, se včeraj pred ljubljanskim okrožnim sodnikom Srečkom Škerbcem še ni bilo treba izreči o krivdi. Vzrok tiči v predlogu njenega zagovornika, odvetnika Miha Kuniča, da se celotna zadeva prenese na drugo pristojno sodišče v Sloveniji.

Odvetnik je namreč pojasnil, da je prav Škerbec v drugi kazenski zadevi, zaradi katere Teuta Kovčetova trenutno že prestaja kazen zapora, kot preiskovalni sodnik odredil sodno izvedensko mnenje za enega od soobtoženih. Iz njega pa da izhaja, da je po mentalni sposobnosti prav ta soobtoženi na ravni od devet do dvanajst let starega otroka. »Ne glede na navedeno mnenje je sodišče v nadaljevanju postopka sprejelo dogovor o priznanju krivde. In v času, ko je višje sodišče odločalo o pritožbi Laure Teuta Kovče zoper sodbo, je bila gospa sodnica Barbara Črešnar Debeljak že članica istega višjega sodišča v Ljubljani,« je poudaril odvetnik. O pritožbi Teuta Kovčetove omenjena sodnica na višjem sodišču sicer ni odločala.

Spomnimo, da je aprila 2020 prav okrožni senat pod vodstvom Črešnar Debeljakove Teuta Kovčetovi za kaznivi dejanji zlorabe prostitucije ter neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami skupno, združeno v enotno kazen, določil devet let zapora. S kasnejšo prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, kot dodaja odvetnik, je določeno, da sodnik drugim v tej zadevi ne sme soditi, ko sprejme priznanje sostorilca: »Tu pa je sprejelo priznanje sostorilca, ki je bil najmanj opravilno, če ne tudi kazenskopravno nesposoben. In priznanja sploh ne bi smelo sprejeti.«

Varuh za človekove pravice prikimal obrambi

V drugi točki svojega predloga odvetnik opozori na predlanski poziv za prestajanje zaporne kazni za obtoženo Teuta Kovčetovo. Ta, tako Kunič, ni bil vročen njej, ampak na neobstoječ naslov. Sama je zaradi tega sprožila ustrezne postopke, oktobra lani je, kot poudari odvetnik, celo varuh za človekove pravice ugotovil, da je predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik kršil njene človekove pravice. Teuta Kovčetova je v zvezi s tem podala prijavo na ljubljansko tožilstvo in sodnemu svetu.

Kunič dodaja, da bi v primeru, ko je podan predlog za izločitev sodnika Škerbca, moral o tem odločati Pogačnik, »ki je že dokazano kršil pravice moje stranke«. Glede na vse skupaj, kot sklene odvetnik, podaja predlog o prenosu pristojnosti zunaj višjega sodišča v Ljubljani na ustrezno drugo stvarno pristojno sodišče v državi. O tem mora zdaj, kot nam je pojasnil odvetnik, odločiti vrhovno sodišče. Šele nato se bo obtoženka lahko izrekla o krivdi.

V obtožnici je sicer zapisano, da naj bi v prostitucijo dekleta silil predvsem prvoobtoženi 66-letni Grosupeljčan Mladen Bilić. Od zaslužka s seksom naj bi mu morale plačevati najmanj 60 evrov na dan oziroma okoli 1800 evrov na mesec. Če niso imele dovolj denarja za plačilo sobe, jih je, tako tožilstvo, enostavno zaklenil vanje in jim, dokler mu niso izročile zahtevane vsote, omejeval gibanje. Cenik oziroma koliko je treba plačati za spolno storitev z izbranim dekletom, naj bi Bilić določil sam.

Vir: Delo

Na ljubljanskem okrožnem sodišču potekajo predobravnavni naroki zoper kriminalno združbo, ki ji očitajo zlorabo prostitucije.

Glavni v domnevni desetčlanski kriminalni združbi, ki naj bi se ukvarjala z zlorabo prostitucije, nekateri člani pa tudi s preprodajo mamil, naj bi bil 66-letni inženir hotelirstva iz Grosupljega Mladen Bilić, njegova pomembnejša pomočnica pa Laura Teuta Kovče iz okolice Litije. Slednja je 45. rojstni dan minuli petek praznovala v zaporu na Igu, kjer prestaja osem let in 11 mesecev dolgo kazen zaradi enakega kaznivega dejanja – zlorabe prostitucije in prometa s prepovedanimi drogami.

Naj spi z delavci

Bilić naj bi najmanj od septembra 2020 do hišnih preiskav v začetku lanskega decembra sodeloval pri prostituciji tako, da je v Vili Klara v ljubljanskem Trnovem, ki jo je imel v najemu, menda za 1300 evrov nas mesec, in v sobah v Peruzzijevi ulici dekletom iz Slovenije in republik bivše Jugoslavije zagotavljal pogoje za nudenje spolnih storitev. Za uporabo sobe so mu menda morale plačevati od 60 do 80 evrov na dan oziroma 1800 evrov na mesec. Če niso zaslužile dovolj, jih je enostavno zaklenil, dokler dolga niso poplačale.

Takšen je bil primer Slovenke, ki je bila novembra 2020 v bolnišnici, januarja 2021 pa se je vrnila v Vilo Klaro. Bilić naj bi ji dvignil ceno najema na 70 evrov, v kar so bile vštete sveža posteljnina in brisače. Ker je imela dvakrat pri sebi samo petdesetaka, ji je zagrozil, da bo zaklenjena v sobi, dokler ne bo vsega plačala. To naj bi tudi storil, a ji je vendarle prinesel malico. Spet ji je zmanjkalo 20 evrov, zato je hrano odnesel. Brez jedače je bila tako zaprta dva dni. Ob tem ji je še dejal, da jo bo preselil na Peruzzijevo, če ne bo sposobna dati najemnine, pa naj tam spi z delavci, ki jih je veliko, za 30-40 evrov.

Polovica v žep

Bilić naj bi ponudil prostitutkam, da jim lahko stranke išče tudi Laura Teuta Kovče, ki jih je skrbela za oglase na spletnih portalih Avantura in Sloescort. Kovčetova se je, tako obtožnica, oglašala na delovne telefone in dogovarjala za storitve deklet, vseh skupaj je bilo 46, in vsaj enega fanta. Tarifa za pol ure je bila 70 evrov, za celo uro 120 in za spremstvo 200 evrov, polovico naj bi zadržala zase.

Prestajanje zaporne kazni naj Kovčetovi ne bi bistveno otežilo posla: od aprila do decembra 2022 naj bi se z Bilićem o sobah dogovarjala kar iz aresta oziroma med prostimi izhodi, prodajalke ljubezni pa naj bi po njenih navodilih nadzoroval njen pet let mlajši partner iz Severne Makedonije Sashko Krstevski.

Droge prodala policistoma pod krinko

Petinštiridesetletni Edin Sakić iz Bevk in njegova 28-letna zunajzakonska partnerica, državljanka Bosne in Hercegovine Draženka Mačak, naj bi bila s 47-letnim Suljom Ćeretijem, rojenim v Skopju, vendar slovenskim državljanom, vpletena tudi v trgovino z drogo. Ćereti naj bi jima lani prodal kokain in marihuano, ki jo je Sakić prodal tajnemu delavcu policije. Ob tem naj bi par tudi gojil travo v dveh šotorih na Logu pri Brezovici. No, policistu pod krinko je 100 gramov kokaina za 3500 evrov prodal tudi Ćereti. V sodni preiskavi se Bilić, Elamera Kovačič Ljubijankić, Sakić in Ćereti niso zagovarjali, krivdo pa so zanikali Krstevski, Mačakova, Teuta Kovčetova, Stefan Trajković in Almin Rujović. Sakič, Mačakova in Ćereti naj bi vendarle razmišljali o priznanju krivde, zato je ljubljanski okrožni sodnik Srečko Škerbec predobravnavni narok zanje prestavil na oktober. Včeraj bi se o očitkih morala izreči Laura Teuta Kovče, a je njen zagovornik, odvetnik Miha Kunič, zahteval prenos pristojnosti na drugo sodišče. Kdaj bo na zatožno klop sedel Bilić, ni znano, neuradno pa še ne tako kmalu. Imel naj bi hude zdravstvene težave. Najvišja zagrožena kazen za zlorabo prostitucije v okviru hudodelske združbe je 12 let zapora.

Vir: Zurnal24

Dogajalo naj bi se več let v Vili Klara. Pred sodnika stopili prvi trije obtoženi.

Za samo nekaj minut so morali včeraj na ljubljansko sodnijo priti Edin Sakić, Draženka Mačak in Suljo Ćereti oziroma trije od skupno desetih obtoženih v zadevi prostitucija v Vili Klara v ljubljanskem Trnovem.

Bivanje v tamkajšnjih sobah pa tudi v nastanitvenih prostorih nad bližnjo gostilno so, kot je prepričano tožilstvo, morala dekleta, ki so prihajala tako iz slovenskih krajev kot iz tujine, predvsem iz države nekdanje Jugoslavije, odslužiti s seksom.

Po 60 evrov na dan

V to naj bi jih prvenstveno silil 66-letni Grosupeljčan Mladen Bilić. Od zaslužka s seksom naj bi mu morale plačevati najmanj 60 evrov na dan oziroma okoli 1800 evrov na mesec. Če niso imele dovolj denarja za plačilo sobe, jih je, tako tožilstvo, enostavno zaklenil vanje in jim, dokler mu niso izročile zahtevane vsote, omejeval gibanje.

Cenik oziroma koliko je treba plačati za spolno storitev z izbranim dekletom, naj bi Bilić določil sam. Od septembra 2020 do hišnih preiskav 5. decembra lani je bil po prepričanju tožilstva »osrednja stična točka«, ki je povezovala več posameznikov. Skupaj z več različnimi skupinami soobtoženih naj bi namreč na obeh omenjenih ljubljanskih lokacijah zavestno izkoriščal prostitucijo deklet. V prvi skupini naj bi bili Laura Teuta Kovče, Sashko Krstevski in Almin Rujović, v drugi Rok Kovačič in Elameri Kovačič Ljubijankić, v tretji pa Sakić, Mačakova in Stefan Trajković.

Gojil konopljo

Edini od obtoženih, ki naj s siljenjem deklet v prostitucijo ne bi imel nič, je Ćereti. Ta naj bi se s Sakićem in Mačakovo zapletel v trgovino z drogo. Ćereti naj bi Sakiću julija lani prodal kokain, mesec pozneje še travo. Oboje naj bi Sakić prodal tajnemu delavcu policije. Oktobra lani naj bi tajnemu delavcu policije drogo prodal tudi Ćereti. Sicer pa naj bi Sakić blizu Ljubljane v vsaj dveh večjih šotorih gojil konopljo. Skupaj z Mačakovo naj bi tudi skrbela za rast rastlin, jih sušila, pakirala in tehtala. Trojica je po prepričanju tožilstva skupaj zagrešila pet kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje prepovedanih drog in prometa z njimi.

Sakić, Mačakova in Ćereti naj bi se s tožilstvom še pogajali o morebitnem priznanju krivde, zaradi česar je včeraj ljubljanski okrožni sodnik Srečko Škerbec predobravnavni narok zanje prestavil na začetek oktobra. Del preostalih soobtoženih se bo o krivdi lahko izrekel že prihodnji teden.

Vir: Slovenske novice

Madžar Peter Orsos je bila zaradi trgovine z ljudmi na ljubljanskem okrožnem sodišču obsojen na pogojno zaporno kazen.

Pred slovenskim obličjem pravice se je končno znašel Madžar Peter Orsos, obtožen dveh kaznivih dejanj trgovine z ljudmi. V svoji domovini naj bi pridobil dve dekleti, da sta se prostituirali pri nas. V tem poslu ni bil sam, njegova "poslovna partnerica" je bila Lendavčanka Biljana Bažika, ki so ji sprva prav tako očitali trgovino z ljudmi, a ji je nazadnje višje sodišče v Ljubljani leta 2019 potrdilo štiri leta zapora ter 4000 evrov stranske zaporne kazni zavoljo zlorabe prostitucije. Kazen je že prestala.

Orsos je takrat poniknil in so ga šele pred nedavnim na temelju evropskega pripornega naloga za prijetje izsledili nemški policisti ter ga konec julija izročili našim organom pregona.

Delale vsak dan v tednu

Sedeminštiridesetletna Bažika je po prepričanju specializiranega tožilca Jožeta Levašiča približno deset brezposelnih Madžark nastanila v vsaj štirih stanovanjih, po poročanju Slovenskih novic dveh v Ljubljani in po enem v Mariboru in Kopru. Tam so morale delati po deset ur na dan in vsak dan v tednu, kasneje oproščena soobtoženca pa sta jih po potrebi vozila drugod po Sloveniji. Tarifa za pol ure seksa je bila 50 evrov, za polno uro pa 80. Polovico zaslužka so morale odstopiti Bažikovi, ki je bilo kritična tako do deklet, ki naj bi jim bilo malo mar za higieno, kot do njihovih strank, ti naj bi si želeli tudi spolnosti brez zaščite, čeprav je bila ta na internetu zapovedana. Bažikova, za katero je tožilstvo sprva predlagalo visoko kazen deset let in pol zapora ter stransko denarno kazen 18.000 evrov, je ves čas trdila, da žensk ni izkoriščala, še več, z večino da je bila prijateljica.

Plačati mora 6000 evrov

Orsos se na ponedeljkovem sojenju prek videokonference pred ljubljansko okrožno sodnico Marjeto Dvornik ni izmikal obtožbama. Priznal je, da je oktobra 2014 nanovačil rojakinjo N. T., čeprav se je zavedal, da je ranljiva oseba. V Ljubljani se je prostituirala pet dni, nato pa odšla na policijo. Podobno je storil z E. H., ki je začela spolne usluge prodajati januarja 2015. Tožilec Levašič je ob upoštevanju posebnih olajševalnih okoliščin, torej, da je Orsos priznal krivdo, da je od dogodkov preteklo že veliko časa in da teh kaznivih dejanj ni ponavljal, predlagal po tri leta pogojne zaporne kazni in 4000 evrov stranske denarne kazni za vsako kaznivo dejanje trgovine z ljudmi. Enotna kazen naj bi bila po njegovem tri leta in en mesec pogojnega aresta s preizkusno dobo štiri leta, stranska denarna kazen 6000 evrov, odpravili naj bi mu pripor in ga oprostili stroškov kazenskega postopka. Sodnica Dvornikova je sledila vsem predlogom tožilca, ki ga na razglasitev sodbe niti ni bilo, in Orsos je tako rekoč svoboden. Če seveda na ozemlju Slovenije ne bo ponovil tovrstnega kaznivega dejanja.

Vir: Zurnal24

https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/denise-dame-prestala-operacijo-spolovila-komaj-cakam-da-jo-zacnem-uporabljati-foto/

Specializirano državno tožilstvo je konec maja letos na ljubljansko okrožno sodišče vložilo obtožnico zoper deset ljudi, obtoženih kaznivega dejanja zlorabe prostitucije. Po poročanju časnika Večer je obtožnica pravnomočna postala 9. julija, kdaj bo sodnik razpisal predobravnavni narok, pa še ni znano. Obtoženi so oškodovali vsaj 47 oseb.

Obtoženi so v prostitucijo po navedbah tožilstva prisilili 46 žensk in vsaj enega moškega. V prodajo spolnih storitev so bili prisiljeni v obdobju od septembra 2020 do aretacije obtoženih decembra lani. Prostitucija se je odvijala v najetih stanovanjih in hišah po Ljubljani in v okolici, navaja Večer.

Koliko so obtoženi zaslužili s prisilnimi spolnimi storitvami, ni natančno znano, zaslužki pa po pisanju Večera niso bili nizki. Ena od žrtev prisilne prostitucije pa je tajnemu delavcu policije med preiskavo priznala, da je delala več kot deset ur dnevno oziroma dokler je imela stranke. Glavna krivca sta 44-letnica in 65-letnik Žrtve naj bi ves denar izročale 44-letni državljanki Slovenije, ki trenutno prestaja zaporno kazen. 44-letnica je bila po navedbah policije glavna pomočnica 65-letnika iz Ljubljane, ki je na različne načine in pod pretvezo zvabil žrtve v Slovenijo, nato pa jih je prisilil v prostitucijo. Žrtve so prihajale iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Dominikanske republike in Slovenije.

Ljubljanska policija je preiskavo sicer zaključila decembra lani, policisti so ovadili 27 članov kriminalne združbe za 113 dejanj s področja organizirane kriminalitete. Policija je opravila 22 hišnih preiskav pri 27 osumljencih in zasegla različne elektronske naprave, sezname, pripomočke za nudenje spolnih uslug, okoli 30.000 evrov gotovine, nekaj zlatih ploščic in potrdila o naložbenem zlatu. Zasegli so tudi dva prirejena prostora za gojenje konoplje, v katerih je bilo 24 sadik, 745 gramov posušene konoplje, 5 gramov kokaina, 136 tablet MDMA (extasy), 5 mililitrov konopljine smole, 10 gramov neznane snovi in 93 različnih tablet. Pri različnih osumljencih so kriminalisti zasegli tudi več kosov prepovedanega orožja, in sicer eno avtomatsko pištolo z dušilcem, dva revolverja, štiri polavtomatske pištole, polnokovinsko skrito pištolo, več kot 200 nabojev za pištole in ročno bombo M-75.

Vir: Zurnal24

»Čao, ljubček. Sem mlada punčka, stara 35 let, z merami 170/55/4 in dolgimi črnimi lasmi. Nudim najboljši seks, masažo in oralo ... Ponujam tudi analo in poljubljanje. Nestrpno vas pričakujem v diskretnem stanovanju, vedno nasmejana in razpoložena za vroče igre. Pokliči, da se dogovoriva. Na SMS ne odgovarjam!« S tem spletnim oglasom je danes 39-letna Srbkinja Helena, kot je bilo njeno delovno ime, še v začetku lanskega leta vabila pohotne moške v Vilo Klara v ljubljanskem Trnovem. A ne po lastni želji.

V nudenje spolnih storitev, tako kot še več kot 20 drugih deklet, ki so prihajala tako iz slovenskih krajev kot tudi iz tujine, predvsem iz države nekdanje Jugoslavije, naj bi bila dejansko prisiljena. In v to, kot v še nepravnomočni obtožnici trdi tožilstvo, jih je silil 66-letni Grosupeljčan Mladen Bilić. V Vili Klara in v bližnjih nastanitvenih prostorih nad gostilno naj bi ta zagotavljal sobe ter dekleta nadzoroval. Od zaslužka s seksom naj bi mu morale plačevati najmanj 60 evrov na dan oziroma okoli 1800 evrov na mesec. Če niso imele dovolj denarja za plačilo sobe, jih je, tako tožilstvo, enostavno zaklenil vanje in jim, dokler mu niso izročile zahtevane vsote, omejeval gibanje.

Cenik oziroma koliko je treba plačati za spolno storitev z izbranim dekletom, naj bi Bilić določil sam. Vse od septembra 2020 do hišnih preiskav 5. decembra lani je bil po prepričanju tožilstva »osrednja stična točka«, ki je povezovala več posameznikov. Skupaj z več različnimi skupinami soobtoženih naj bi namreč na obeh omenjenih ljubljanskih lokacijah zavestno izkoriščal prostitucijo deklet. V prvi skupini naj bi bili Laura Teuta Kovče, Sashko Krstevski in Almin Rujović, v drugi Rok Kovačič in Elameri Kovačič Ljubijankić ter v tretji Edin Sakić, Draženka Mačak in Stefan Trajković.

Vodila kar iz zapora

O Teuti Kovčetovi smo v Novicah že večkrat pisali. Trenutno zaradi zlorabe prostitucije na Igu prestaja 8 let in 11 mesecev dolgo zaporno kazen. Bilić naj bi do 24. decembra 2021 dekletom dal izbiro, da jim stranke lahko išče tudi Teuta Kovčetova. Ta naj bi v zameno od deklet vzela polovico zaslužka, pri čemer naj bi Biliću plačevala 70 evrov na dan za sobo za posamezno dekle. Prav tako naj bi se v Vili Klara oglašala na delovne telefone in se s strankami dogovarjala za spolne storitve deklet in fanta ter poskrbela za oglaševanje. Uredila naj bi oglase na spletnih straneh Avanture in Sloescort.

Za pol ure seksa so dekleta dobila 70 evrov, za enournega pa 120 evrov. Oziroma 200 evrov za eno uro spremstva. Polovico, kot že rečeno, naj bi morale dati Teuti Kovčetovi, ki naj bi se od aprila do decembra 2022 z Bilićem kar iz zapora oziroma med prostimi izhodi dogovarjala glede sob. Hkrati je usmerjala še delovanje Krstevskega; ta naj bi po njenih usmeritvah nadzoroval dekleta pri ponujanju seksa strankam. Vsaj od konca avgusta 2022 naj bi pri kaznivem dejanju sodeloval tudi Rujović z vzdevkom Bato, ki naj bi za Krstevskega in Teuto Kovčetovo od ene od prostitutk po plačilu 50 evrov pobiral denar od spolnih storitev, prav tako pa menda za namene izkoriščanja prostitucije v septembru leta 2022 iskal in organiziral prihod dveh deklet iz Bosne in Hercegovine.

Rok Kovačič naj bi za nudenje spolnih storitev spomladi 2022 zagotavljal dekleta in jih nato po predhodnem dogovoru z Bilićem namestila v sobah oziroma apartmajih v Vili Klara. Elameri Kovačič Ljubijankić naj bi po navodilih Kovačiča v njegovi odsotnosti Biliću nesla denar za plačilo sobe, ki jo je uporabljala ena od prostitutk, pri čemer naj bi ves čas dobro vedela, da Kovačič in Bilić izkoriščata prostitucijo omenjene ženske. Od konca junija 2022 pa vse do konca julija 2023 naj bi dekleta v Bilićeve nastanitvene prostore usmerjala tudi Draženka Mačak in Sakić. Mačakova je, tako tožilstvo, na spletnih straneh poskrbela tudi za oglaševanje deklet, se s strankami dogovarjala za njihove spolne storitve ter stranke usmerjala do njih. Trajković naj bi v Vili Klara nadzoroval dekleta, jih vozil na spremstva ter skrbel za njihovo varnost.

Do dvanajst let zapora

Bilić, Teuta Kovčetova, Krstevski, Rujović, Kovačič, Sakić, Mačakova in Trajković so, kot v nepravnomočni obtožnici trdi tožilstvo, v sostorilstvu zagrešili kaznivo dejanje zlorabe prostitucije, za kar jim grozi do dvanajst let ječe. Elameri Kovačič Ljubijankić očitajo pomoč pri omenjenem kaznivem dejanju. Bilić, ki se v preiskavi ni zagovarjal, naj bi z izvajanjem očitanega kaznivega dejanja pridobil skupno vsaj 83.720 evrov protipravne premoženjske koristi.

Da z »osrednjo stično točko« celotne zadeve nikoli ni sodeloval, je v preiskavi zatrdil Krstevski. Pa tudi, da kaznivega dejanja ni storil oziroma da ni bilo nobene zlorabe, prisile. Skratka, ničesar. Tudi Mačakova je zanikala, da bi zagrešila to, kar se ji očita, enako Teuta Kovče, Rujović in Trajković. Z molkom so se zagovarjali še Kovačič Ljubijankićeva, Kovačič, Ćereti in Sakić.

Več o dogajanju v tej vili na Staretovi 25 si preberite v tiskani izdaj na

https://www.slovenskenovice.si/kronika/doma/leglo-prostitucije-v-ljubljanski-vili-nudim-najboljsi-seks-masazo-in-oralo-foto/

Razvpiti klub Marina so zasnovali po avstrijskem vzoru, obramba obtoženih pa je zatrjevala, da je slovenska zakonodaja na področju izkoriščanja prostitucije skoraj enaka kot v Avstriji. Pa je res?

Dunaj. V Avstriji je prostitucija od reforme kazenske zakonodaje leta 1974 legalno početje, seveda le v primeru, da spolne storitve povsem prostovoljno in neodvisno ponuja odrasla oseba. Od odločitve avstrijskega vrhovnega sodišča iz leta 2012 ponujanja spolnih storitev tudi ni več mogoče označevati kot nemoralnega dejanja.

Kljub na prvi pogled jasni pravni situaciji pa pri urejanju položaja spolnih delavk in delavcev še zdaleč ni vse povsem kristalno čisto. Najprej je težava že v tem, da njihov pravni položaj glede tega, kaj sme kdo, kje in kako ponujati, ureja kombinacija zveznih in deželnih zakonov. Vse kazenske vidike, davčno obravnavo in plačevanje socialnih prispevkov ureja zvezna zakonodaja, ki poleg tega zahteva, da se morajo spolne delavke in delavci registrirati in opraviti začetni zdravniški pregled, ki ga morajo ponoviti vsakih šest tednov, izkaznico s potrjenimi pregledi pa morajo pri opravljanju dejavnosti imeti pri sebi ter jo ob morebitni kontroli pokazati organom nadzora ali policiji.

Najstrožji pogoji na Tirolskem in Predarlberškem

Vse, kar se »morale« tiče, torej kje, kdaj in kako lahko ponujajo svoje spolne storitve, vsaka po svoje urejajo avstrijske zvezne dežele, in to precej različno. V večini dežel je dovoljeno ob določenih pogojih ponujanje spolnih storitev v posebej za to določenih prostorih, na primer v bordelih, savna klubih, barih itd., pri čemer morajo ti za obratovanje pridobiti dovoljenje pri lokalnih skupnostih, pogosto se s tem ukvarjajo celo županje ali župani sami. Najstrožji pogoji so na Tirolskem in Predarlberškem, v slednji deželi ni niti enega bordela, vendar ocene organov pregona kažejo, da je tam precej več ilegalne prostitucije. V nekaterih deželah je dovoljeno ponujanje spolnih storitev na domu stranke in edino na Dunaju je dovoljeno pridobivanje strank na ulici. Ker se je v takšni pravni situaciji težko znajti celo poznavalcem obrti, ne preseneča, da je delovna skupina, ki so jo leta 2009 v okviru nacionalnega načrta proti trgovini z belim blagom ustanovili z namero, da se preprečijo izkoriščanje in zlorabe v prostituciji, že večkrat zakonodajnim organom priporočila, naj vsaj del tega, kar so zaupali deželam, spet spravijo pod zvezno raven.

Siva cona, v kateri je mogoče marsikaj

V kazenskem zakoniku je namreč bolj ali manj vse jasno, tam je nedvoumno zapisano, da kdor kogar koli napeljuje k prostituciji, lahko računa z zaporno kaznijo do dveh let, pri čemer se slednja stopnjuje, če se pri tem uporablja kakršen koli pritisk in nasilje ali pa če si z izkoriščanjem spolnih delavk ali delavcev obeta in zagotavlja stalen zaslužek. Še posebej stroga je zakonodaja do tistih, ki bi k prostituciji nagovarjali ženske iz drugih držav, celo v primeru, da se te že ukvarjajo s ponujanjem spolnih storitev. Prav kazenski zakonik je s svojo dikcijo o zvodništvu oziroma napeljevanju k prostituciji najpogostejši razlog za to, da spolne delavke in delavci, ki bi bili sicer načeloma lahko tudi redno zaposleni, skoraj praviloma opravljajo dejavnost kot samostojni podjetniki, kar pomeni, da v bordelih, savna klubih, barih itd. lastnikom prostorov plačujejo najemnino za sobe, v katerih opravljajo svojo dejavnost, in si včasih delijo zaslužek pri prodanih, pogosto precej dražjih pijačah. Najemnine so največkrat oderuške, v enem od bordelov v Gradcu denimo znaša več kot 100 evrov za sobo na dan.

Na eni strani se sicer zdi opisani poslovni model »kazenskopravno« čista zadeva, za povrh je v mnogih tovrstnih lokalih vidno nameščen napis, da se »dame« prostovoljno odločajo, ali in komu bodo ponudile spolne usluge in kakšne, ter se tudi cena dogovori z njimi, toda v resnici je to precej siva cona, kjer je, če nadzor šepa, mogoče marsikaj. A če drugega ne, vsaj pregovorno stroga avstrijska davkarija z več razsodbami finančnega sodišča tudi izkupiček spolnih uslug »dam« prišteva v prihodke upraviteljev in lastnikov bordelov ter jih s tem v mnogih primerih pojmuje tako rekoč kot redno zaposlene, vsaj ko je treba lastnikom pobrati davke.

***

Prav avstrijski kazenski zakonik je s svojo dikcijo o zvodništvu oziroma napeljevanju k prostituciji najpogostejši razlog za to, da spolne delavke in delavci, ki bi bili sicer načeloma lahko tudi redno zaposleni, skoraj praviloma opravljajo dejavnost kot samostojni podjetniki.

Okrožno sodišče v Kopru je odgovorne v razvpitem klubu Marina spoznalo za krive zlorabe prostitucije. Senat koprskega sodišča je obtožene obsodil na večletne zaporne kazni. Prvoobtoženega Sergeja Racmana na štiri leta in pol zapora in 30.000 evrov denarne kazni.

»Obtoženi Sergej Racman, Jože Kojc, Dejan Šurbek ter Vesna Ternovec so krivi, da so kot člani hudodelske združbe v okviru hudodelskega načrta v klubu Marina izvršili kaznivo dejanje zlorabe prostitucije. Oškodovanke so za vstop v klub morale plačati vstopnino, v klubu so morale biti dnevno najmanj 12 ur, obtoženi so jim določali stranke in cene spolnih uslug in s tem izkoriščali že tako slab socialni položaj oškodovank,« je v izreku sodbe na koprskem okrožnem sodišču včeraj povedala predsednica sodnega senata Tatjana Cvetičanin.

Sodišče je Sergeju Racmanu, ki je prihajal na sodišče z odprtega oddelka zapora na Dobu, kjer od marca prestaja dveletno zaporno kazen zaradi oškodovanja upnikov, izreklo štiri leta in šest mesecev zapora. Nato pa mu je obe kazni združilo v enotno kazen pet let in deset mesecev zapora. Plačati mora tudi stransko denarno kazen v višini 30.000 evrov. Dejan Šurbek in Jože Kojc sta bila obsojena vsak na štiri leta in štiri mesece zapora ter stranske denarne kazni, Šurbek na 21.000 evrov, Kojc na 30.000 evrov. Vesna Trnovec je bila obsojena na dve leti in dva meseca zapora, sodišče ji ni izreklo stranske denarne kazni, ker ni bila solastnica podjetja Cratos, pod katerim je deloval klub Marina. Lastniško so ga obvladovali Racman (več kot 66 odstotkov), Šurbek in Kojc. Sodišče je za krivo spoznalo tudi pravno osebo družbe Cratos, »ki je omogočala, da se v klubu Marina izvršuje kaznivo dejanje zlorabe prostitucije«, je povedala sodnica. Družba, ki je z zlorabo prostitucije, torej z vstopninami v klub, pridobila nekaj več kot 4,3 milijona evrov (in ne več kot 22 milijonov evrov, kot je v obtožnici trdilo tožilstvo) protipravne premoženjske koristi, pa je bila kaznovana z denarno kaznijo 100.000 evrov. Sodišče je tudi sklenilo, da varščina za Racmana v višini 800.000 evrov, kot garancija, da ne bo pobegnil iz države, potem ko mu je bil odpravljen pripor, ostaja.

Racman deloval iz ozadja

Tožilstvo je obtoženim očitalo, da so pod krinko vodenja kluba Marina več kot 500 deklet izkoriščali za prostitucijo in s tem zagrešili kaznivo dejanje zlorabe prostitucije, družba Cratos pa naj bi si v petih letih delovanja kluba pridobila za 22 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. Klub, ki je bil odprt avgusta 2014, je konec januarja 2019 zaprl svoja vrata, potem ko je policija tam izvedla obširne aretacije.

V obrazložitvi sodbe je predsednica senata pojasnila, kakšne so bile po mnenju sodišča vloge obtoženih v klubu Marina. Racman je deloval iz ozadja. Zagotovil je največ denarja za delovanje kluba, občasno pa je Kojcu in Šurbku iz podobnih klubov po Evropi poročal o njihovem delovanju. »Šurbek je skrbel za delovanje kluba, skupaj s Kojcem sta bila zadolžena na spletno stran, prek katere so v klub vabili ženske z namenom, da bi se tam prostituirale. Šurbek je tudi vodil rezervacije žensk, ki so želele v klub, in o vsem, kar se dogaja v klubu, dnevno poročal Racmanu in Kojcu. On pa je dajal navodila Vesni Ternovec, kako naj vodi klub in kaj naj se v njem dogaja,« je dejala sodnica.

Spolne delavke plačevale vstopnino

»Večina žensk je v klubu Marina izvajala svoj poklic spolne delavke. V klubu niso bile v delovnem razmerju, zato so bile tudi bolj ranljive. Izvajanje prostitucije je bila glavna dejavnost kluba, in ne ponudba velnesa, bazena in prijetnega vzdušja, kot so trdili obtoženi. Tudi gostje, ki so v glavnem prihajali iz tujine, so prihajali izključno zaradi spolnih uslug, ki so se dogajale v separejih. Klub, ki je gostom ponujal hrano in pijačo, kar je bilo všteto v vstopnino, seveda ni beležil prihodka od prostitucije. Res je, da spolnim delavkam, kar je v Sloveniji poklic kot vsak drug, niso jemali nič od njihovega zaslužka. So pa jim vsak dan jemali 70 evrov za vstopnino, ki so jo plačevale od spolnih uslug. Vstopnino so morale plačati ne glede na to, ali so imele spolni odnos. Če ga niso imele, so morale imeti naslednji dan več spolnih odnosov, da so lahko pokrile vstopnino. Klub Marina je bil urejen klub, kar je imelo vpliv na goste, vendar ni bil zasnovan za enakovredno druženje moških in žensk. Obtoženi so vedeli, da spolne delavke in gostje niso enakopravni, saj so one prihajale zaradi zaslužka, za preživetje. Spolne delavke v klubu niso prodajale svojega znanja, ampak tisto, kar imajo najbolj intimnega, sebe,« je dejala sodnica v obrazložitvi sodbe.

Obtoženi so si narobe razlagali, da je klub privabljal spolne delavke, da bi one zaslužile. Bistveno je bilo, da je z vstopninami zaslužil klub, zato spolne delavke niso delale le zase, ampak tudi za klub, kjer so bile v podrejenem položaju. Glede pogojev dela se niso mogle pogajati, v klubu je bilo vse določeno. Nadzor nad spolnimi delavkami se kaže tudi s sistemom rezervacij, saj so obtoženi tako poskrbeli za zadostno število strank in spolnih delavk. Če so delale ves mesec, je samo vstopnina znašala 2100 evrov mesečno, ob tem pa so imele tudi druge izdatke, kot so prevoz na delo, skrb za urejenost, nabava kostumov, plačilo sobe ...

Pritožili se bosta obe strani

Tožika Maja Veber Šajn je po izreku sodbe za medije povedala, »da je bila obsodilna sodba zame pričakovana, saj je tožilstvo sodišču predložilo trdne dokaze«. Pritožila se bo le na izrečeno višino zapornih kazni, saj je za obtožene v zaključni besedi predlagala še enkrat višje kazni, kot so jim bile izrečene. Med obrambo obtoženih pa je bilo mogoče slišati, da je sodnica sodbo brala kot neko zgodbico, in da če bo tako zapisano tudi v pisni sodbi, sodišče sodbe ni izreklo na pravnih temeljih. Na izrek sodbe se bodo obtoženi in obramba pritožili na višje sodišče, »saj argumenti, s katerimi je sodišče izreklo obsodilno sodbo obtoženim, na višjem sodišču ne morejo vzdržati,« je povedal odvetnik Franci Matoz, ki s kolegom Francem Rojkom zastopa Jožeta Kojca.

Vir: Dnevnik

Zagovorniki obdolženih zagotavljajo, da ni prihajalo do izkoriščanja deklet, ki so prihajala v novogoriški nočni klub Marina.

Na današnji obravnavi zadeve Marina, kjer specializirano državno tožilstvo lastnikom in vodji omenjenega kluba na Ajševici pri Novi Gorici očita zlorabo prostitucije, je obramba obtožencev predstavila zaključne besede. Dokončno naj bi se kazenski postopek, ki traja pet let in je obsegal več kot 70 obravnav, iztekel čez teden dni, sodbo pa je predsednica senata Tatjana Cvetičanin napovedala za prihodnji četrtek.

Odvetniki Sergeja Racmana, Dejana Šurbka, Jožeta Kojca, Vesne Ternovec in družbe Cratos predlagajo oprostilne sodbe, saj so prepričani, da tožilstvo ni zbralo dovolj dokazov za obtožbe o vodenju, organizaciji in nadzoru prostitucije v novogoriškem klubu. Na predzadnji obravnavi je imelo zaključne besede specializirana državna tožilka Maja Veber Šajn, ki je za domnevno hudodelsko združbo predlagala večletne zaporne in denarne kazni.

Poslovni model, ki vključuje prostitucijo

Očita jim, da so zasnovali poslovni model lokala, ki temelji na tem, da se v njem odvija prostitucija, od katere so imeli posredno korist, tudi na račun vstopnine, ki so jo morali plačevati tako moški kot ženske obiskovalke. Čeprav so bili oboji na prvi pogled enakopravni gostje, so lastniki in vodja lokala dekletom, ki so se tam prodajala, domnevno odrejali, kdaj in koliko časa morajo biti prisotne v klubu, določili pa naj bi tudi ceno za njihove spolne usluge. V Sloveniji je prodaja lastnega telesa na svoj račun dovoljena, prepovedano pa je, da bi se pri tem druge osebe okoriščale ali da bi koga silili v to dejavnost.

Racmanu grozi najvišja kazen, in sicer 10 let in šest mesecev zapora ter 420.000 evrov kazni. Pri tem je tožilka upoštevala njegovo predkaznovanost in to, da je pred prijetjem začasno pobegnil. Za Dejana Šurbka je predlagala deset let zapora in 91.000 evrov kazni, za Jožeta Kojca prav tako deset let zapora in 130.000 evrov kazni, za Vesno Ternovec pa pet let zapora in 6000 evrov kazni. Ob tem je tožilka predlagala tudi zaplembo 22,5 milijona evrov premoženja družbi Cratos. Racman, Šurbek in Kojc so bili prek omenjene družbe solastniki novogoriške Marine in z njo povezanih družb, medtem ko je Vesna Ternovec nočni klub vodila.

Zanikajo okoriščanje na račun deklet

Racmanov odvetnik Mitja Jelenič Novak je poudaril, da obdolžencem ni mogoče očitati vodenja, organizacije ali nadzorovanja prostitucije. Izhajal je iz določb kazenskega zakonika, po katerem izkoriščanje prostitucije pomeni poseganje v ekonomsko svobodo dane osebe, torej ekonomsko izkoriščanje, ali za posege v splošnejšo svobodo odločanja in ravnanja. »Obdolžencem ni mogoče očitati jemanja zaslužka dekletom, niso jih nadzirali, silili v odnose s strankami, jim omejevali gibanja...« je naštel. Poudaril je, da je klub služil na račun vstopnine, v ostale stvari, ki so se tam dogajale, pa se ne lastniki ne vodstvo niso vtikali. Omenil je tudi, da na enak način kot Marina delujejo tudi klubi v Avstriji, Nemčiji in v Švici, kjer imajo prav tako zakonodajo za preprečevanje zlorabe prostitucije, a se to nikomur ne zdi sporno.

Odvetnica Martina Žaucer Hrovatin, ki prav tako zastopa Racmana, je menila, da tožilstvo ni dokazalo nobenega konkretnega oškodovanja, saj so vse zaslišane domnevne žrtve po njenem jasno povedale, da so počele to, kar so počele, zato, ker so si same tako želele.

Obramba obtoženih je izpostavila, da dekleta, ki so se v Marini prostituirala, niso tega delala zato, ker bi bila v finančni krizi, saj so – čeprav so bile pretežno Romunke - živele v Avstriji ali Italiji, in so imele možnost, da bi se glede na svojo izobrazbo odločile tudi za druge sicer manj donosne poklice. Kot absurdno so tudi označili razlago tožilstva, da so dekleta »držali« s kaznijo, da ne bodo mogla več v klub - »se pravi, da bi jih kaznovali s tem, da bi jim preprečili, da bi jih še naprej zlorabljali,« so navajali. Odvetniki so obtožnici med drugim očitali, da temelji na vrednostnih predpostavkah in predsodkih. »Ali bi potem tudi hotelir, ki odda sobo prostitutki in njeni stranki, pristal v kazenskem postopku,« se je denimo vprašal odvetnik Miha Šošić, ki zagovarja Dejana Šurbka.

https://www.delo.si/novice/slovenija/obramba-prostitucija-je-bila-le-na-lastno-pest/

Soba v največji javni hiši v Nemčiji je cenejša kot v hotelih, kjer so cene med EP v nogometu zrasle do neba. Angleže naj bi v Kölnu novačili kitajski vohuni.

Köln z znamenito katedralo ob Renu je za turiste eno najbolj priljubljenih nemških mest in bo tudi eno najbolj obleganih prizorišč evropskega prvenstva v nogometu. Štadion RheinEnergie bo gostil pet tekem, med njimi tudi med Anglijo in Slovenijo 25. junija.

V mestu pričakujejo prek 100.000 angleških navijačev, velika večina jih ne bo imela vstopnic. Cene namestitev so šle v nebo, prostih sob praktično ni več. Kot je poročal časnik The Sun, so angleški navijači rezervirali vseh 120 sob v Paschi, največji javni hiši v Nemčiji.

»Hoteli so tako navili cene, da je ceneje spati v bordelu,« je povedal eden od navijačev.

Poleg prijateljic noči naj bi goste v skušnjavo vabili tudi kitajski vohuni. Hotel Pascha z 12 nadstropji in 120 zaposlenimi prostitutkami je namreč leta 2021 za 12 milijonov evrov kupila kitajska bogatašinja Jing Hu in javna skrivnost je, da so v devetem nadstropju nastanjeni kitajski vohuni. Angleški navijači naj bi bili za pretkane agente lahka tarča za novačenje.

Penzijon Pascha se je že odzval na tovrstne zapise in hudomušno objavil, da ponuja poseben popust za vohune. »Angleški gostje so vedno dobrodošli pri nas in naše osebje komaj čaka, da jim ustreže,« so zapisali.

https://www.delo.si/sport/nogomet/angleski-navijaci-bodo-spali-pri-prostitutkah/

Na Gosposki ulici 3 v starem delu Celja stoji edina erotična galerija pri nas. Galerija Račka je danes prostor umetniških praks, ki raziskujejo spolnost in erotiko, na začetku, leta 1993, pa naj bi v njeni rdeči notranjosti potekali prvi tako imenovani peep showi v Sloveniji.

Celjani, sploh tisti starejših generacij, se Račke dobro spominjajo, vsaj po imenu. Nekateri s sramom, drugi s humorjem, tretji tudi s prezirom. Najprej je delovala kot nočni klub z neobičajno ponudbo. Moški so vanj zahajali, da bi se v posebnih kabinah nagledali žensk, ki so za stekleno šipo izvajale erotični ples, pri čemer so lahko izbirali med različnimi erotičnimi programi. Za stranke je bilo dobro poskrbljeno – med kabinami so bile tudi tiste za močnejše postave, v vseh pa je bila postavljena rolica toaletnega papirja. Ko je moški vstavil žeton, ki je stal sto takratnih tolarjev, se je zavesa pred kabino dvignila. Po določenem času se je spet spustila – in tako zopet in znova, dokler ni zmanjkalo cekinov.

Danes o pretekli dejavnosti tega kraja pričajo trije še preostali artefakti. Masivni točilni pult, nad katerim so rdeče luči, drog za plesalke in kabina za peep show. Prostor je po zaprtju kluba nekaj časa sameval, nato pa je leta 2005 po dogovoru s celjsko občino prešel v upravljanje Centra sodobnih umetnosti Celje (CSU), ki deluje v okviru Zavoda Celeia Celje. Račka je tako postala novo galerijsko prizorišče v mestu. Kustosinja CSU Maja Hodošček se spominja: »Obiskovalci so potrebovali nekaj časa za preskok, da je to po novem galerija. Sprva so nas klicali uporabniki peep showa, ker so slišali, da je prostor še vedno odprt. Zanimalo jih je, kdaj lahko pridejo. Takih klicev je bilo zelo veliko.«

Dva tisoč mark na glavo

Decembra 1993, ko so delavci v kabinah opravljali zaključna dela in še zadnje finese v pravkar odprtem nočnem klubu, je ob točilnem pultu sedel novinar celjskega Novega tednika. Pogovarjal se je s človekom, ki je bedel nad celotno zamislijo. Novinarja je precej presenetilo, da je o svoji poslovni viziji govoril brez dlake na jeziku, z iskrenostjo in neposrednostjo, ki bi se utegnila današnjemu občutljivemu bralcu zdeti kar neverjetna.

Celjski podjetnik Jure Posinek je kariero začel z igralnimi avtomati, svoje izkušnje na področju peep showov pa je pridobival z obiskovanjem podobnih klubov v Avstriji in na Hrvaškem. »Jaz imam ženske od Hauptmana z Bleda, ki jih ima več kot dvesto. Za eno plesalko bom plačal od šeststo do dva tisoč mark na mesec ter še hrano in stanovanje.« O siljenju v prostitucijo, ki se v takšnih krogih dogaja, je povedal: »Nemogoče, vse imajo delovni vizum. Če katera ne želi delati, lahko prostovoljno odide.« Kljub temu da je Račko oglaševal kot prvi peep show v Sloveniji, trdnih dokazov za to ni. Prav tako ni čista resnica, da je steklo vedno ločevalo žensko od moškega. Leta 2005, ko so delavci, tokrat z drugim namenom, začeli odnašati in urejati zapuščeni prostor, so po pričevanjih naleteli na marsikaj.

Danes je Račka prostor, dostopen polnoletnim, ki problematizira spolnost sodobnega časa. Erotike, užitka in tabujev se ne loteva s sramom. Maja Antončič, prav tako kustosinja v CSU, poudari: »Veliko govorimo o kulturnem turizmu oziroma o vključevanju kulture in umetnosti v neko turistično strukturirano ponudbo. Seveda vsi vidijo Račko kot zelo aktualno in privlačno, a mi si želimo, da ne bi postala še en lunapark, še ena galerija s temo, na katero je lahko prilepljeno kar koli. Vsebine, ki jih prikazujemo, izbiramo s kritičnim premislekom in kuratorskim pristopom.«

Seznam 152 ljubimcev

Če je bila Račka prej izrazito heteronormativen prostor, danes ni več rezervirana zgolj za moške obiske. »Hkrati jo zaznamuje aktivistični trenutek, ker prikazuje predvsem umetniške prakse, ki govorijo o tem, da je spolnost tudi politično polje. Ne gre samo za uprizarjanje spolnih praks ali golih teles, ampak za spraševanje o tem, kaj sploh je seksualnost in kaj pomeni, ko jo postavimo v neki politični kontekst. V zadnjem času predstavljamo predvsem avtorje, ki delujejo na področju performansa. Račka tako postaja hibridni prostor med vizualno umetnostjo in performativnimi praksami, s čimer ohranjamo njeno živost,« doda Maja Hodošček. V zadnjem desetletju so se bolj osredotočili na performans tudi zato, ker se jim je zdelo, da je bil v polju vizualne umetnosti premalo zastopan. Da bi podprli tovrstne umetnike, so v preteklih letih izvajali še Festival Račka, ki se je s podporo ministrstva za kulturo dobro uveljavil, a trenutno že nekaj časa miruje, saj so v iskanju novih sredstev. Ne glede na dokaj radikalne umetniške pristope so od obiskovalcev vedno dobili pozitiven odziv.

Za zbirko Grda račka so pred leti z javnim pozivom začeli zbirati predmete, ki pripovedujejo spolne, ljubezenske in erotične zgodbe vsakdanjih ljudi. Ob vibratorjih, spodnjicah, fotografijah, videokasetah in drugih predmetih v njej morda najbolj izstopa knjižica ljubezenskih zmenkov študentke iz leta 1960, ki je po svojih pravilih raziskovala svojo intimo. V njej je seznam 152 ljubimcev, ki niso navedeni s polnim imenom, ampak z določeno oznako: tehnik Peter, vajenec, zdravnik, ločenec, zdravnik Mariborčan, frajer, prijatelj od Andreja. Ljubimce je tudi ocenjevala, njeni skrivni znaki pa še danes burijo domišljijo. Dvojna morala, ki je moškim vedno dovoljevala več, bi študentko verjetno tudi danes označila z grdimi besedami.

Ne glede na čas, ki mineva, bosta vedno privlačna tudi humor in ironija. Jure Posinek je za Novi tednik pred tremi desetletji dejal, da dodano vrednost svoje dejavnosti med drugim vidi v vzpostavljanju kozmopolitskega duha Celja: »Gre za to, da se v Celju dejansko nekaj dogaja 24 ur na dan. Tako kot zahajajo obiskovalci v bližnjo umetniško galerijo, bodo tudi na peep show.«

Specializirano državno tožilstvo meni, da je šlo za hudodelsko družbo, ki se je okoriščala na račun prostitutk v novogoriškem klubu.

Tožilka specializiranega državnega tožilstva Maja Veber Šajn je za vse soobtožene v zadevi Marina, ki jim kot hudodelski združbi očita zlorabo prostitucije, včeraj predlagala večletne zaporne in denarne kazni, poleg tega pa še zaplembo 22,5 milijona evrov premoženja, ki naj bi bilo protipravno pridobljeno. Prihodnji narok je predsednica senata Tatjana Cvetičanin sklicala za 20. maj, ko naj bi se obravnava, ki se je na koprskem okrožnem sodišču začela pred tremi leti, zaključila.

Najvišja kazen grozi Sergeju Racmanu, za katerega tožilka predlaga 10 let in šest mesecev zapora ter 420.000 evrov kazni. Pri tem je upoštevala njegovo predkaznovanost in to, da je pred prijetjem začasno pobegnil. Za Dejana Šurbka je predlagala deset let zapora in 91.000 evrov kazni, za Jožeta Kojca prav tako deset let zapora in 130.000 evrov kazni, za Vesno Ternovec pa pet let zapora in 6000 evrov kazni. Racman, Šurbek in Kojc so bili solastniki novogoriške Marine in z njo povezanih družb, medtem ko je Vesna Ternovec nočni klub vodila.

»Marina ni bila wellness in spa klub, pač pa bordel, v katerem je prihajalo do izkoriščanja prostitucije,« je bila v zaključnih besedah jasna tožilka. Po njenih besedah so bile ženske v klubu prostitutke in ne navadne gostje, kot je zatrjevala obramba. »Ob prihodu v klub so se morale prijaviti, imele so delovni razpored, v primeru nespoštovanja hišnega reda so bile kaznovane, določena je bila cena, po kateri so ponujale spolne storitve, ter čas, koliko so morale biti navzoče v klubu,« je naštela. Med letoma 2014 in 2019, kolikor je delovala Marina, se je, kot je pokazala preiskava, tam zvrstilo 532 žensk, ki naj bi prodajale svoje telo, in 148.000 moških, ki naj bi bili njihove stranke.

Tožilka: prostitucija ni delo

»Prostitucija ni delo,« je poudarila Maja Veber Šajn in opozorila, da gre pri tem za poseg v človekovo telo, s tem pa v človekovo dostojanstvo in človekove pravice. Ženske se, kot je nadaljevala, ne odločajo svobodno, da bodo to počele, pač pa je to izhod v stiski. Prostitucija je sicer v slovenski zakonodaji dekriminizirana, vendar je prepovedano, da bi se kdor koli na račun tega okoriščal – kot naj bi se dogajalo v Marini. Ženske, ki naj bi se tam prostituirale, so večinoma prihajala iz Romunije in naj bi na ta način reševale svoj ekonomsko-socialni položaj. Hudodelska združba pa naj bi na njihovih ramenih zasnovala svoj poslovni model ter prikrivala, kaj se je v resnici tam dogajalo. »Navzven so skušali dajati vtis, da gre za gostje, ki so v enakopravnem položaju z moškimi obiskovalci, saj so oboji morali plačati vstopnino v klub,« je dejala tožilka. Z vstopnino pa naj bi si lastniki kluba zagotovili delež od zaslužka za spolne storitve, ki so jih dekleta navidezno ponujala na svoj račun.

Ob tem naj bi imeli nad njimi nadzor, saj so se morale – za razliko od moških obiskovalcev – vnaprej najaviti, v klubu naj bi preživele 12 ali več ur, če niso prišle na »delo« pa naj bi jim grozilo, da jim bodo prepovedali vstop. Kot je izpostavila tožilka, deklet ni nihče silil v prostitucijo, pač pa je šlo za okoriščanje na račun njihovega položaja. Obdolženci so si po njenem zamislili poslovni model po zgledu avstrijskih klubov, kjer je prostitucija legalizirana - le da, je menila tožilka, slovenska zakonodaja tega ne omogoča.

Obdolženci in njihovi odvetniki so bili ob izhodu iz sodne dvorane brez komentarja.

Vir: Delo

Sojenje Hajzerju Muzliukaju, obtoženemu zlorabe prostitucije, se vse bolj zapleta.

Kosovarju Hajzerju Muzliukaju na ljubljanskem okrožnem sodišču očitajo zlorabo prostitucije, njegova žrtev naj bi bila 27-letnica z "delovnim" imenom Vanesa, ki je svoje storitve oglaševala na spletnih straneh Sloescort in Avantura.net, cena je bila 50 evrov za pol ure.

Oba sta se poznala že od prej, iz Logatca, kjer sta oba živela. Vanesa je bila nekaj mesecev celo v zvezi s Hajzerjevim bratom in je pri njegovih enkrat tudi praznovala bajram. Dokler sta bila skupaj, se je s prodajanjem telesa, do katerega jo je menda prignal predvsem kredit za avto, ukvarjala, ko ga ni bilo doma, takrat sta živela v Notranjih Goricah.

Odpovedala ji je stanovanje

Šestiintridesetletni Muzliukaj naj bi jo začel nadzorovati potem, ko je bila spet samska in si je najemala stanovanja po Ljubljani, v Šiški, Črnučah, za Bežigradom in nazadnje na Viču. Zakaj jih je menjavala, smo neuradno izvedeli od ene izmed najemodajalk: "Nenavadno se mi je zdelo, da je ob mojem obisku vedno v halji. Videla sem tudi posteljo, bila je pospravljena kot v hotelu. Hitro sem ji dala odpoved." Muzliukaj naj bi Vanesi zaščito ponudil potem, ko so jo oropali v hotelu Lipa. A to menda ni bilo zastonj: "Od ponedeljka do sobote sem mu morala izročati po 400 evrov, če sem bila v minusu, pa delati tudi v nedeljo, včasih za hrano in kondome. En dan v mesecu sem namenila plačilu najemnine in stroškov." Preskrbel naj bi ji tudi kokain, „da sem vse lažje prenašala". Tega je morala posebej plačati.

Najprej oproščen

Muzliukajevo skrbništvo naj bi trajalo od novembra 2015 do začetka decembra 2018, kmalu zatem se je zatekla na društvo Ključ, center za boj proti trgovanju z ljudmi. Namestili so jo v svojo varno hišo in ji pomagali s psihoterapijami, zdravstveno oskrbo, tam tudi ni uživala prepovedanih drog. "Ko je prišla, je bila v hudi stiski. Dajala jo je nespečnost, nezdravo se je prehranjevala, imala težavo sploh povedati, kaj se ji je dogajalo," je na sodišču pojasnila strokovna sodelavka Ključa Manca Raušl.

Muzliukaj je že v preiskavi in nato še pred sodnikom Srečkom Škerbcem krivdo zanikal, češ da je v preteklosti res zagrešil nekaj neumnosti, te pa zagotovo ne. Njegov zagovornik, odvetnik Miha Kunič, je vztrajal, da je bila izpoved dekleta neverodostojna, da ji je le pomagal potem, ko je bila oropana, in da je denar zapravljala za mamila. Na prvem sojenju je sodnik Srečko Škerbec Muzliukaja novembra 2020 oprostil, a je višje sodišče po pritožbi tožilca Mitje Kozoleta in Vanesinega pooblaščenca Andreja Brečka sodbo razveljavilo.

Dve sodišči na en dan

Sodnik Škerbec mu zdaj sodi znova, a mu gre bolj počasi od rok. Ne po njegovi krivdi, ampak je Muzliukaj očitno bolehen. Decembra lani, pred začetkom prve obravnave, je javil, da je zbolel za covidom-19, po nekaj letošnjih narokih pa ga včeraj spet ni bilo v sodno dvorano. Opravičil se je, da je bolan, čeprav zdravniškega potrdila ni priložil. Je pa res, da je ob zdravniški stavki težko priti do njega.

A tudi to ni vse. Muzliukaj in zagovornik Kunič sta se razšla in dodelili so mu novega odvetnika po uradni dolžnosti, torej na stroške davkoplačevalcev. Pa ne samo enega, ampak kar dva, kar ni najbolj razumljivo: ob Marku Makucu še Andrejo Medved. Včeraj je bil Muzliukaj zaman vabljen na kar dve sodišči: ob okrožnem ljubljanskem še na okrajno v Grosupljem, tja zaradi izsiljevanja. Tudi v tem primeru naj bi bila žrtev Vanesa.

Vir: Zurnal24

Na sojenju Hajzerju Muzliukaju zaradi zlorabe prostitucije je podrobnosti predstavila oškodovanka z umetniškim imenom Vanesa.

Vanesa, kot se je najpogosteje z umetniškim imenom predstavljala ljubljanska prodajalka ljubezni, naj bi morala Hajzerju Muzliukaju od novembra 2015 do začetka decembra 2018 vsak dan v tednu, razen v nedeljo, ko si je po možnosti lahko vzela prosto, plačevati 400 evrov za zaščito. Šestintridesetletni državljan Kosova se zdaj zaradi zlorabe prostitucije že drugič zagovarja na okrožnem sodišču v Ljubljani. Prvič ga je sodnik Srečko Škerbec oprostil zaradi domnevno nedorečene obtožnice, a je višje sodišče po pritožbi tožilca Mitje Kozoleta sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v vnovično sojenje.

En dan delala za najemnino

Tokrat je pričala Vanesa, vendar ne v sodni dvorani, ampak prek videokonference, očitno noče biti v istem prostoru z Muzliukajem. Temu je njegov zagovornik Miha Kunič oporekal, a brez uspeha.

"Obtoženemu sem morala od ponedeljka do sobote izročati po 400 evrov, če sem bila v minusu, pa delati tudi v nedeljo, včasih za hrano in kondome. Preverjal je, če so objavljeni oglasi na spletu, Sloescortu in Avantura.net, pri čemer so morali biti ves čas na vrhu, zato sem jih obnavljala na 20 minut," je pripovedovala Vanesa, ki je svoje storitve najprej opravljala v najetih stanovanjih v Notranjih Goricah, zatem v hotelu Lipa, Črnučah, za Bežigradom in nazadnje na Viču, "en dan v mesecu sem delala za najemnino in stroške".

Prinašal kokain

"Klical me je na službeni telefon in tako preverjal, če se oglašam strankam, pa tudi na privatnega. Na koncu je z mano iz avta blizu bloka komuniciral prek vokitokija, ker je sumil, da mu prisluškujejo. Nosil mi je tudi kokain, da sem vse lažje prenašala," je nadaljevala in dodala, da je Muzliukaj kontroliral njene evidence strank, ob tem naj bi vodil še svojo beležko, "sklepam, da je vanjo zapisoval isto kot jaz". Ko je dobila obiskovalca, naj bi pogosto sedel v ločeni sobi, da ga ta ni videl, in gledal na uro, če se ni zadržal dlje, kot je plačal – tarifa je bila 50 evrov za 30 minut.

Zanimivo pa je, da sta se njena družina in Muzliukajevi vsaj na videz poznali, saj vsi živijo v Logatcu. Vanesa je bila nekaj mesecev celo v zvezi s Hajzerjevim bratom. Ko sta živela v Notranjih Goricah, se je s prostitucijo, h kateri so jo prignali dolgovi, predvsem kredit za avto, ukvarjala, ko ga ni bilo doma. Pri njegovih je enkrat praznovala tudi bajram.

Koliko avtov si prodala?

Odvetnik Kunič se je osredotočil na stike med njo in stranko Luigijem, kot se je predstavil z lažnim imenom. "Ti si me zvabila v stanovanje. Tudi k tebi bodo prišli. Jaz sem šel na policijo. Prinesi denar in uro. Vsem bom naredil problem. Ti si kriva," ji je napisal v več SMS-sporočilih, ki jih je Vanesa zdaj pojasnjevala pred sodnikom Škerbcem. "Luigi je bil moja stranka, Muzliukaj pa je imel z njim nerazčiščene račune. Po njegovih navodilih sem ga morala zvabiti v stanovanje, sama pa oditi po cigarete. Ko sta bila sama, ga je Muzliukaj menda oropal." Sama je bila po tem dogodku zgolj zaslišana na policijski postaji, Muzliukaj pa obsojen na leto dni zapora. Med letoma 2015 in 2018 je bil tudi večkrat v priporu, a naj bi Vaneso klical tudi od tam, čeprav naj bi bil pod nadzorom: "Spraševal me je, koliko avtov ali predpražnikov je bilo prodanih."

V varno hišo

Ko je bil za rešetkami, naj bi ji njegovi znanci, za večino je Muzliukaj na sodišču po svojih trditvah slišal prvič, dostavljali kokain, za katerega "sem morala ekstra delati". Ob tem je Kuniča presenetilo, da je Hajzerjev oče prosil Vaneso za denar, s katerim bi plačal odvetnika. Prav tako ga je zanimala evidenca strank v Lumpijevem zvezku, v katerem so bile pisave različne."Svojo prepoznam, čigave so druge, ne vem," je pričala Vanesa, ki se je januarja 2019 naposled zatekla v varno hišo. Šele takrat so njeni starši izvedeli, da se je ukvarjala z najstarejšo obrtjo na svetu.

Vir: Zurnal24