Ustvarite svoj uporabniški račun
Pridružite se največji skupnosti za ljudi brez predsodkov: Registriraj se
Novice
Zadnje komentirane teme
Novice
Novice iz sveta prostitucije
Če koga zanima:
https://www.youtube.com/watch?v=8znJZ5WOhkM
Pertinač se bolj ukvarja s političnimi temami, tule je pa malo zamenjal temo.
Na celjskem okrožnem sodišču je potekal predobravnavni narok za Zlatka Dragarja, ki mu tožilstvo očita kaznivo dejanje izkoriščanja ljudi za prostitucijo leta 2012.
V ta namen naj bi Dragar prek povezanih oseb novačil dekleta iz Slovenije in Slovaške. Kaznivega dejanja ni priznal, prav tako tudi nobenih dejstev iz obtožnice.
Tožilstvo mu je v primeru priznanja krivde ponudilo zaporno kazen v višini enega leta in štirih mesecev ter denarno kazen 100 dnevnih zneskov po 20 evrov. Sicer naj bi Dragar za vsako pripeljano dekle v njegov nočni klub na Polzeli plačeval po 500 evrov, za pol ure prostitucije so stranke plačevale 70 evrov, za celo uro pa 110 evrov. Njegova zagovornica Maksimiljana Kincl Mlakar je podala predlog o izločitvi nekaterih listinskih dokazov, ker so bili po njeni oceni pridobljeni na nezakonit način, s tem pa naj bi bila kršena pravica njeni stranki do poštenega sojenja.
Prvoobtoženi Jože Cank, zoper katerega na celjskem sodišču teče več kazenskih postopkov, in Vadim Sendrei sta bila na narok vabljena že decembra lani, a se ga nista udeležila, nista pa niti opravičila svojega izostanka. Za sodnico Cvetko Posilovič to pomeni, da očitanega kaznivega dejanja trgovine z ljudmi nista priznala. Cank je na sodišče vložil prošnjo za imenovanje novega zagovornika po uradni dolžnosti, doslej pa ga je zagovarjal celjski odvetnik Andrej Švencbir.
Na enem izmed narokov očitanega kaznivega dejanja ni priznala niti Slovakinja Nataliia Summovska, včerajšnji narok za prav tako Slovakinjo Simono Vojtasvicsovo pa je bil ponovno preložen. Njen zagovornik Dušan Tanko je povedal, da je celjsko sodišče vzpostavilo zvezo s pristojnimi slovaškimi organi, tako da naj bi bil zanjo kmalu sklican nov narok.
https://www.slovenskenovice.si/kronika/doma/novacil-naj-bi-dekleta-za-nocni-klub/?utm_medium=Social&utm_source=Facebook#Echobox=1705406196
Hajzer Muzliukaj je bil za zlorabo prostitucije najprej oproščen, a je višje sodišče sodbo razveljavilo.
Petintridesetletni državljan Kosova Hajzer Muzliukaj naj bi tri leta, od novembra 2015 do začetka decembra 2018, zahteval denar za zaščito od nekdanjega bratovega dekleta, ki se je že prej preživljalo s prostitucijo.
Bila je Vanesa ali Luna
Danes 27-letnico, ki je stranke privabljala pod vzdevkoma Vanesa in Luna, so po njenih besedah na ljubljanskem okrožnem sodišču oropali v hotelu Lipa, zato naj bi ji Muzliukaj ponudil zaščito. Kmalu je od nje zahteval 400 evrov na dan in to od ponedeljka do sobote, sicer da bo njenim staršem povedal, s čem se preživlja. Na pol ure je strankam zaračunavala 50 evrov, kar pomeni, da jih je v štirih urah zadovoljila osem, morala pa zaslužiti še za življenje in mamila – da je vzdržala vse skupaj, je postala odvisna od kokaina. Zato naj bi "delala" tudi ob nedeljah.
Po obtožnici, ki jo je zastopal tožilec Mitja Kozole, je Muzliukaj nanjo psihično pritiskal, jo kdaj tudi klofnil, vodil evidenco njenih strank, jo nadzoroval iz avtomobila, prek telefona in spletne strani Sloescort. Kadar je bil v zaporu ali tujini, je po izkupiček menda pošiljal sorodnike ali koga drugega, in če v enem dnevu ni zanj zaslužila štirih stotakov, naj bi morala razliko nadoknaditi naslednji dan.
Zatekla se je v varno hišo
Nazadnje se je januarja 2019 zatekla na društvo Ključ, center za boj proti trgovanju z ljudmi. Namestili so jo v svojo varno hišo in ji pomagali s psihoterapijami, zdravstveno odkrbo, tam tudi ni uživala prepovedanih drog. "Ob prihodu je bila v hudi stiski. Dajala jo je nespečnost, nezdravo se je prehranjevala, imala je težavo sploh povedati, kaj se ji je dogajalo," je po poročanju Dnevnika na sodišču pojasnila strokovna sodelavka Ključa Manca Raušl.
A vendarle so razbrali, da je oškodovanka z Muzliukajevim bratom, ki naj bi bil do nje nasilen, zanosila, in na njegovo zahtevo splavila. Zatem je hodila v službo, ker pa se je, tudi zaradi nakupa avta, znašla v finančni stiski, se je začela ukvarjati z najstarejšo obrtjo na svetu.
Pripotoval s Kosova
Muzliukaj je že v preiskavi in nato še pred sodnikom Srečkom Škerbcem krivdo zanikal, češ da je v preteklosti res zagrešil nekaj neumnosti, te pa zagotovo ne. Njegov zagovornik, odvetnik Miha Kunič, je vztrajal, da je bila izpoved dekleta neverodostojna, da ji je le pomagal potem, ko je bila oropana, in da je denar zapravljala za mamila. Po medijsko odmevnem sojenju je sodnik Škerbec nepričakovano oprostil Muzliukaja, in to ne zaradi pomanjkanja dokazov, ampak domnevno nedorečene obtožnice. Prvi odstavek 175. člena kazenskega zakonika pač opredeljuje sodelovanje pri prostituciji, za kar je zagrožena kazen od treh mesecev do pet let zapora, tožilec Kozole pa je navedel, da je šlo za pretvezo nudenja zaščite. Torej te morda sploh ni bilo. Tožilstvo se je na sodbo pritožilo in višje sodišče jo je razveljavilo, češ da Kozole ni bil malomaren in nestrokoven. Sojenje bi se moralo včeraj začeti znova, spet pred sodnikom Škerbcem. Tudi Muzliukaj je pripotoval s Kosova, kjer zdaj živi, vendar se je opravičil, da je zbolel za covidom-19. Na zatožno klop bo tako sedel januarja.
Vir: Zurnal24
V prvi epizodi novega Delovega podkasta Na robu govorimo o prostituciji v 21. stoletju.
Študentka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Živa Gornik, antropologinja in članica Slovenskega seksološkega društva, je pozornost javnosti vzbudila z dodiplomskim raziskovanjem seksualnosti in seksualnega dela v Sloveniji. V okviru dveh diplomskih nalog je govorila z ducatom mladih deklet, ki se ukvarjajo z eno od vse številnejših oblik seksualnega dela.
Tuje raziskave kažejo, da se z eno od oblik seksualnega dela ukvarja od tri do sedem odstotkov študentske populacije, Gornikova pa je ugotovila, da se je v Sloveniji za takšno delo veliko deklet odločilo med epidemijo. Ugotovile so namreč, da v primerjavi s slabo plačanimi in med epidemijo manj dostopnimi študentskimi deli veliko več zaslužijo, če se slečejo. Pri tem pa tudi ne tvegajo več stigmatizacije, kajti mladi, predvsem študentska populacija, so do svojega telesa precej bolj liberalni, ugotavlja Gornikova. »Mladi zdaj na telo manj pogosto gledajo kot na nekaj zasebnega ali skritega, namenjenega le svojemu partnerju. Verjetno je to tudi posledica digitalizacije in povsod prisotne seksualnosti na družbenih omrežjih in drugod.«
K liberalizaciji je veliko pripomogla tudi digitalizacija, ki omogoča zaslužek, četudi pri tem fizičnega stika ni. Vse večji in pestrejši ponudbi spletne pornografije so se pridružile storitve seksa pred videokamero, vroči spletni pogovori in platforme, kot je Onlyfans. To je platforma, na kateri dva milijona ljudi ustvarja seksualne vsebine, od fotografij do videov, za svoje uporabnike. Vseh uporabnikov je že 120 milijonov, za vsebine pa so od leta 2016 do zdaj ustvarjalcem plačali že skupaj pet milijard dolarjev.
A to ne pomeni, da je denar na platformah, kot je Onlyfans preprosto zaslužiti, v Delovem podkastu Na robu pojasni Gornikova. Nujno je tako znanje marketinškega trženja kot tudi sposobnost pritegniti številno občinstvo, ki se je pripravljeno proti plačilu naročiti na tvoje vsebine. Tudi v Sloveniji imamo seksualne vplivnice, ki so na platformi že »dobro« zaslužile. Na splošno pa velja, da večino denarja s tem zasluži le deset odstotkov ustvarjalcev, predvsem tisti, ki se tržijo na mednarodni ravni in ki kažejo tudi svoj obraz. Kot je za Delo pred časom pojasnila ena od nekdanjih slovenskih ustvarjalk erotičnih vsebin, jo je bilo ves čas strah, »da me bo kdo prepoznal na ulici ali prišel na moje delovno mesto in me nadlegoval. Nisem se počutila varna.«
Kljub temu da je Gornikova v pogovoru s študentkami ugotovila, da so do seksualnega dela bolj odprte, kot so bile nekoč, pa je s tem delom še vedno pogojena velika stigma. Sogovornica opozarja, da se moramo, kljub temu da je trgovina z ljudmi še vedno prisotna in je velik problem, zavedati, da je v 21. stoletju seksualno delo ena od možnih izbir. Razlogi za odločitev pa, da so zelo individualni.
V podkastu tudi o tem, ali imamo v Sloveniji res šolo za žigole. Pa tudi o fenomenu »sugar daddyjev«, predvsem tega ali gre v odnosu med bogatim moškim in mladim dekletom, ki od njega dobiva mesečno žepnino za občasna druženja, za eno od oblik seksualnega dela ali zgolj mecenstvo?
Vir: https://www.delo.si/novice/slovenija/prostitucija-kot-obce-sprejemljiv-poklic/
Poslanci Evropskega parlamenta so v četrtek podprli predlog resolucije, ki predvideva kazni za plačevanje za spolne usluge. Resolucija sicer ni zavezujoča, prihaja pa v času, ko več evropskih držav razmišlja o spremembah zakonodaje glede prostitucije. Številne organizacije, ki delujejo na tem področju, predlogu nasprotujejo, kar ponazarja globok razkorak med aktivisti in spolnimi delavci glede tega, kako regulirati spolno delo. Kriminalizacija kateregakoli vidika spolnega dela, ki jo predlaga to poročilo, naj ne bi ščitila pravic žensk in drugih, ki se ukvarjajo s spolnim delom, prav tako pa ne ponuja ustreznih rešitev na področju trgovine z ljudmi in prisilnega dela.
Parlament je z resolucijo, ki jo je podprl z 234 glasovi proti 175, članice EU pozval k uvedbi zakonskih sprememb, v skladu s katerimi bi bilo »zahtevati ali sprejeti spolne usluge od osebe v zameno za plačilo, obljubo plačila, zagotovitev ali obljubo koristi« odslej kaznivo. Predlog je sprožil burno razpravo, pri čemer so bile glavne politične skupine tako na desni kot na levi glede tega vprašanja razdeljene. Resolucija sicer za države članice ni zavezujoča.
V nekaterih članicah EU, kot sta denimo Hrvaška in Litva, je prostitucija že prepovedana in tudi kazniva. V drugih, kot so Nemčija, Avstrija in Nizozemska, je legalna in regulirana. Nekatere države pa denimo kaznujejo zgolj stranke, ne pa tudi spolnih delavk. Slednje je tudi pot, ki jo je zagovarjala nemška evroposlanka Maria Noichl (S&D), ki je vložila predlog resolucije. Ocenila je, da bi kaznovanje tistih, ki prejemajo spolne usluge in zanje plačujejo, privedlo do pozitivnih rezultatov.
»Prostitucija ni običajna služba,« je na tiskovni konferenci v torek dejala Maria Noichl in dodala, da »obstaja resnična potreba po nujnih ukrepih po vsej Evropi.« Po njenih besedah naj bi poročilo obravnavalo izkušnje večine žensk, ki se ukvarjajo s prostitucijo, za katero se ne odločijo same, ampak so v to prisiljene. »Zavedam se, da obstajajo nekateri ljudje, ki se sami odločijo za prostitucijo in si želijo, da bi nanje gledali kot na spolne delavce. To razumem, a gre za majhno skupino,« je pojasnila in dodala, da je njena naloga, da oblikuje politike za večino in ne za majhno skupino.
Drugi poslanci, denimo nizozemska evroposlanka Sophie in 't Veld (Renew), pa so izrazili dvome. »Ta predlog je vodila ideologija, ni pa upošteval dokazov in tudi ne bo pripomogel k zaščiti pravic in varnosti spolnih delavk,« je zapisala na družbenih omrežjih.
Poročilo so številne organizacije, ki delujejo na tem področju, ocenile kot pristransko in škodljivo za ponudnike spolnih uslug in druge ranljive skupine.
Kriminalizacija ne ščiti pravic žensk in ne pomaga pri reševanju vprašanja trgovine z ljudmi
Združenje 13 organizacij za človekove pravice, med katerimi sta Amnesty International in Human Rights Watch, je izrazilo nasprotovanje predlogu. Organizacije, ki sicer delujejo na več področjih – pravic žensk in enakosti spolov, človekovih pravic, spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, virusa HIV, zmanjševanja škode, pravic LGBTI oseb, digitalnih pravic, trgovine z ljudmi, migracij, rasne pravičnosti in kazenskega pravosodja – so v odprtem pismu prišle do enakega zaključka: kriminalizacija kateregakoli vidika spolnega dela, ki jo predlaga to poročilo, ne ščiti pravic žensk in drugih, ki se ukvarjajo s spolnim delom, ter ne ponuja ustreznih rešitev na področju trgovine z ljudmi in prisilnega dela.
Po navedbah organizacij namreč kriminalzacija strank ne bi vodila do konca spolnega dela, temveč bi se slednje postalo zgolj bolj nevarno, saj bi se preselilo v ilegalno sfero. Po poročilu Amnesty International o Irski, eni od držav, ki kriminalizira kupce, ta regulativni pristop ni samo povečal izpostavljenosti strank tveganemu vedenju, temveč je povečal tudi strah med spolnimi delavci, ki delajo skupaj, da bodo obtoženi vodenja bordelov.
»Kriminalizacija nakupa spolnih uslug odreka celotni skupini ljudi (večinoma gre za ženske) pravico do odločanja o svojem življenju,« so še kritični v organizacijah.
Omenjene organizacije namreč zagovarjajo, da bi lahko le s pristopom, ki temelji na človekovih pravicah, dekriminalizacijo vseh vidikov spolnega dela in vključevanjem spolnih delavcev in zagovornikov človekovih pravic spolnih delavcev v odločanje, ustrezno zaščitili spolne delavce. Poročilo naj prav tako ne bi ustrezno razlikovalo tretjih oseb, ki zlorabljajo ali izkoriščajo, od tistih, ki nudijo podporo in varnost spolnim delavkam.
Poročilo naj bi vključevalo napačne definicije in interpretacije podatkov
Poročilo poziva h kaznovanju strank spolnih delavcev in k opredelitvi kaznivega dejanja po vsej EU nagovarjanje, sprejemanje ali pridobitev spolnega dejanja od osebe v zameno za plačilo, obljubo plačila, zagotavljanje storitve ali obljube take ugodnosti. Gre za tako imenovani nordijski model, ki predlaga kriminalizacijo stranke, vendar pa podatki kažejo, da ima to lahko tudi negativen vpliv na pravice ponudnikov spolnih uslug. Spolni delavci naj bi tako poročali o povečani negotovosti in ranljivosti za nasilje in bolezni ter zmanjšanjem zaupanja v oblasti. V državah, kjer že upoštevajo predlagani model (Švedska, Francija, Irska) spolni delavci poročajo o večji stigmi, ovirami pri dostopu do storitev in tveganju brezdomstva.
Organizacije prav tako navajajo, da trgovina z ljudmi ni ustrezno definirana, trditve pa naj ne bi temeljile na statističnih podatkih in raziskavah. Zadnji razpoložljivi podatki, ki jih je objavila Evropska komisija, tako, denimo kažejo na rahlo zmanjšanje žrtev trgovine z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja v EU. V državah, kjer je ta model kriminalizacije že uveljavljen, pa sej naj prostitucija po podatkih Eurostata, sploh ne bi zmanjšala.
Poročilo nadalje poziva k uvedbi kazenskih sankcij za vsakogar, ki ima dobiček od prostitucije. Ta predlog po mnenju organizacij ne razlikuje med ravnanjem, ki je izkoriščevalsko, žaljivo ali prisilno, in dejavnostjo, ki je osebna, praktična in podporna ali za namene varnosti ljudi, ki prodajajo spolnost. Ta praksa bi tako lahko vodila do kriminalizacije spolnih delavcev, ki zaradi lastne varnosti delijo svoje prostore. Ena od posledic bi bila lahko denimo tudi deložacija spolnih delavcev iz njihovih domov in stanovanj, saj so najemodajalci lahko kriminalizirani zaradi »dobičkov preko prostitucije«.
Vir: Dnevnik
Število uradno registriranih prostitutk v Nemčiji se je lani povišalo na 28.280, kar je 19 odstotkov več kot leto prej, je ta teden objavil nemški državni statistični urad. Statistiki so porast pripisali popolni odpravi vseh koronavirusnih omejitev v aprilu 2022.
Podatki za leto 2019, preden je pandemija covida-19 povzročila številne omejitve in zaprtja, kažejo, da je bilo v Nemčiji kot spolni delavec registriranih 40.370 oseb, je navedla nemška tiskovna agencija dpa.
Prostitucija je v Nemčiji legalna od konca druge svetovne vojne, leta 2017 pa so v državi sprejeli zakon o zaščiti prostitutk, po katerem morajo biti ta dejavnost in osebe, ki delajo v tej najstarejši obrti na svetu, registrirane. Vseeno to ne preprečuje ilegalnih aktivnosti ponujanja spolnih uslug.
Podatki kažejo znaten porast števila ukrajinskih prostitutk, so navedli na statističnem uradu. Leta 2022 jih je bilo registriranih 470, leta 2021 pa 180, kar predstavlja 161-odstotni skok.
Lani je 5200 spolnih delavk imelo nemško državljansko, kar je 18 odstotkov vseh. Največ jih sicer prihaja iz Romunije (35 odstotkov), Bolgarije (11 odstotkov) in Španije (šest odstotkov).
Po podatkih statističnega urada se je lani povečalo tudi število objektov za prostitucijo, kot so bordeli. Lani je bilo uradno registriranih 2310 objektov, medtem ko jih je bilo leto prej 2290.
Statistiki so ob tem poudarili, da neregistrirana prostitucija ni vključena v statistiko.
Vir: Dnevnik
[COLOR=#000000]Nemčija je postala bordel Evrope, je prepričana nemška političarka iz vrst bavarske CSU Dorothee Bär. Zato predlaga uvedbo nordijskega modela, ki bi prepovedal kupovanje spolnih storitev.
[/COLOR]
[COLOR=#000000]Če je nakup spolnih storitev prepovedan, so lahko prizadete ženske bolje zaščitene, pravi Dorothee Bär, ki je tudi namestnica vodje poslanske skupine CDU/CSU v nemškem bundestagu.[/COLOR]
[COLOR=#000000]V pogovoru za nemški tednik Bild je Bärova ocenila, da je v Nemčiji trenutno okoli 250 tisoč prostitutk. Večina jih prihaja iz tujine, le del jih je uradno registriranih. Nemčija se je po besedah Bärove razvila v bordel Evrope in ciljno destinacijo za t. i. spolne turiste.[/COLOR][COLOR=#000000]
[/COLOR]
[COLOR=#000000]Zavzema se za uvedbo nordijskega modela kot na Švedskem, kjer se kaznuje kupce spolnih storitev in ne prostitutk. "Primer Švedske kaže, da s prepovedjo kupovanja spolnih odnosov število prostitutk dramatično upade," je poudarila poslanka CDU/CSU.[/COLOR]
[COLOR=#000000]Kot piše nemški medij Focus, je od uvedbe zakona o prostituciji leta 2002 prostitucija v Nemčiji običajna podjetniška dejavnost. Takratna rdeče-zelena koalicija je želela z zakonom izboljšati pravni in socialni položaj prostitutk – vendar je s strokovnega vidika včasih prišlo do nasprotnega učinka.[/COLOR]
[COLOR=#000000]Glede na študijo, predstavljeno junija letos, se je namesto tega okrepil položaj upravljavcev javnih hiš, spolne industrije in moških. Tudi avtorji te študije zagovarjajo nordijski model. Aktivisti za pravice žensk že leta pozivajo k prepovedi kupovanja spolnih storitev v Nemčiji, še piše Focus.
Vir: siol.net[/COLOR]
Zveni mal nadrealno, da bi bilo res..https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/bordel-u-grazu-trazi-kusaca-prostitutki-gradani-uzasnuti-reagirala-i-ministrica-javilo-ih-se-na-stotine-15373481.
Breaking news: v morju spet našli ribo:
P.S. Notri je tudi benchmark, koliko stane ta šport normalno.
Tako dobrega zaslužka z najstarejšo obrtjo na svetu, kot sta si ga nagrabili dve 32-letni kolumbijski državljanki na Hrvaškem, se ne bi branila nobena prostitutka. Za pol ure seksa naj bi računali 150 evrov, za še dodatnih 30 minut pa akcijskih 200 evrov. A vsega zaslužka nista obdržali, saj sta bili z domnevnim zvodnikom, 40-letnim Felipejem Josejem T. C. iz Čila, dogovorjeni, da mu izplačata 30 odstotkov dobička.
V zelo kratkem času naj bi se tako Čilenec obogatil s 7500 evri, Kolumbijki pa z 18.000 evri. Vsaj tako je prepričana hrvaška policija, ki je zaradi očitkov o izkoriščanju žensk za prostitucijo pred dnevi vsem trem že nadela lisice. Po zaslišanju na sodišču sta ženski lahko odkorakali na prostost, 40-letnik, ki naj bi z zakonom prišel navzkriž že v Braziliji, pa te sreče ni imel.
Njihovo sodelovanje na Balkanu se je začelo 25. aprila letos, ko sta prostitutki iz Kolumbije prileteli v Beograd. Od 1. maja sta v Zagrebu najemali več stanovanj in v teh ponujali spolne storitve. Po poročanju hrvaških medijev jima je 40-letnik plačal čezoceanski polet, uredil streho nad glavo ter seveda, kar je bilo ključno, številne stranke.
Vse je teklo kot po maslu, dokler se na oglas ni javil policist in se dogovoril za termin. Donosnega posla je bilo konec, sledila je tudi aretacija. Kolumbijki sta po prijetju zatrjevali, da nista žrtvi Čilenca, saj naj bi se ena s prostitucijo ukvarjala že v Kolumbiji, druga pa naj bi ta posel začela pred kratkim. Obema se je ponudba, da bi se prodajali na Balkanu, ob tem pa še malo potovali ter spoznavali svet, zdela zelo mamljiva. V načrtih, kot sta razložili, sta imeli že odhod v Split.
»Vsi skupaj smo spali v enem stanovanju, Felipeju je šlo 30 odstotkov zaslužka, nama pa 70 odstotkov,« je rekla ena od Kolumbijk. Njun domnevni zvodnik je po aretaciji obžaloval, da se je ukvarjal s tem poslom: »Dekleti sta želeli, da ju spremljam na potovanjih po svetu. Rekli sta, da bosta onidve služili, meni pa da bosta dali 30 odstotkov. Drugače živim v São Paulu, kjer je tudi moja družina.«
Češka, finska in madžarska policija so pod patronatom Europola razbile dobro organizirano kriminalno združbo, ki se je ukvarjala s trgovino z ljudmi z namenom prostitucije. Za zdaj so identificirali 90 žrtev spolnega izkoriščanja, a naj bi jih bilo še precej več.
Začelo se je z aretacijami in hišnimi preiskavami aprila lani, končalo pa s trinajstimi ovadbami osumljencev, organiziranih v kriminalno združbo, ki je novačila dekleta za prostitutke, jih oglaševala na internetu in v posebnih konvojih vozila do strank na Finsko in v druge skandinavske države. Sedež združbe je bil na Češkem, natančneje v Čeških Budjejovicah, pri preiskavi so sodelovale policije treh držav, Češke, Finske, Madžarske, vse skupaj pa sta nadzorovala Europol in Eurojust. Za zdaj so identificirali 90 žrtev spolnega izkoriščanja, a naj bi jih bilo precej več. Kot je pred dnevi sporočil Europol, kar okoli 400. Za zdaj kaže, da je na račun izkoriščanja deklet kriminalna združba zaslužila 3,3 milijona evrov. Osumljencem so zasegli 200.000 evrov gotovine, štiri luksuzna vozila, tri stanovanja, 40 mobilnih telefonov, štiri prenosne računalnike, zaprli so osem bančnih računov ter zasegli nekaj orožja in streliva.
Tudi člani združbe so bili v glavnem Čehi, ki so storitve deklet oglaševali prek spletnih strani. Stranke so dekleta potem naročile in kriminalci so poskrbeli za, kot so temu rekli, seksualna popotovanja ali celo seksualne vrtiljake. Po Evropi so jih vozili kot cirkus! Največ na Finsko in v druge skandinavske države. Žrtve, bilo naj bi jih torej okoli 400, so bile Čehinje, Madžarke in Romunke, a na spletu so bile vse »Čehinje«.
Posel tekel tudi med epidemijo
Posel je tekel tako, da je imelo nekaj članov združbe popoln nadzor nad izkoriščanimi dekleti. Upravljali so njihovo življenje, jih prodajali prek spleta, skrbeli za njihove profile na družbenih omrežjih. Zanimivo, vodje so bile v glavnem ženske. Nemalokrat prej izkoriščane, nato pa so napredovale in postale del kriminalne združbe. Skrbele so za privlačno in raznoliko ponudbo za stranke, nekaj deklet je moralo igrati vlogo alfa ženske, te so potem zganjale teror nad drugimi. Žrtve niso bile svobodne. Pobrali so jim velik del zaslužka, le redko so jim dovoljevali, da so odšle domov, pa še takrat so jim zasegli ves denar in jih celo izsiljevali, da niti pomislile niso na to, da se ne bi vrnile.
»Združba je bila dobro organizirana, lahko je delovala na daljavo, odlično je poznala razmere na trgu spolnih storitev. Tako na Češkem kot na Finskem. Delovanje na daljavo, prek spleta, izmenjavanje deklet – vse to jim je še kako prišlo prav v času epidemije covida-19,« so pojasnili na Europolu. Spolno izkoriščanje se takrat namreč ni ustavilo. Še več, povpraševanje se je povečalo. Združba je poskrbela za dostavo deklet v druge države kljub omejitvam in zaprtim mejam. Če ne drugače, so poskrbeli, da so bila dekleta v tujo državo »povabljena«. Češ da je dekle povabil njen zaročenec ... Če je temu »zaročencu« uspelo recimo iz Češke na Finsko povabiti več deklet, si je v zameno prislužil brezplačne spolne storitve.
Vir: Dnevnik
Bil pred leti. Ponudba boljša kot v Celju, sam program se mi je takrat pri nas zdel boljši.
Ženskam so sodili tudi na njihov včerajšnji praznik. Rolanda Hočevar iz romskega naselja Vejar pri Trebnjem je na zatožno klop tamkajšnjega okrajnega sodišča sedla zaradi ogoljufanja treh starejših moških, ki so nasedli njenim pretresljivim življenjskim zgodbam, včasih pa tudi čarom, rezerviranim za njen spol.
Najstarejšega oškodovanca, 87-letnega Dolenjca Jožefa, je po predstavitvi z lažnim imenom ganila s pripovedjo o hudo bolnem sinu in prazni denarnici, niti za nakup telefona da nima. Zanjo je res sklenil pogodbi za dva iphonea, saj mu je obljubila, da bo 24 obrokov poravnala sama. Pet jih je, ostalih ne. Jožef ocenjuje, da je bil oškodovan za okoli 3.500 evrov. Še enemu Dolenjcu, 59-letnemu Slavku, je ponudila, da na čiščenje pelje njegovega citroëna C4. Izročil ji je ključe, avta pa ni več videl vse do poziva, naj ga prevzame na policijski postaji, a tam je imel poškodovan prednji blatnik, luč in odbijač, popravilo naj bi stalo okrog 500 evrov. Slavko je včeraj zahteval povrnitev denarja, sodnico Aleksandro Goršin pa vprašal, kaj je z drugo škodo, ki naj bi mu jo povzročila 45-letna Hočevarjeva, v pogovoru za Žurnal24 jo je ocenil na kar 35.000 evrov, med drugim je ostal brez bagra. "To ni predmet tega obtožnega predloga," mu je pojasnila.
Grozi mu rubež 61-letni Gorenjec Rado je očitno iskal sorodno dušo in obtoženka se mu je predstavila kot Marjeta iz Grosupljega. Tokrat je denar nujno rabila za odvetnika, ker da je v ločitvenem postopku. Dobila je 800 evrov, Rado pa je ugodil še njeni prošnji, da ji za dva dni posodi svojega hyundaja. Tudi on ga je šel nazadnje iskat na policijo. Ob tem je za Hočevarjevo sklenil še pogodbe za nakup mobilcev, vsega skupaj jih je bilo nazadnje menda kar pet, vsi po vrsti iphoni. Tudi tokrat je obljubila, da bo odplačevala obroke, a ni niti enega. Rado je tako zašel v dolgove, eden od operaterjev zahteva 1600 evrov, sicer sledi rubež. "Živim pri mami, a ji bodo vzeli hišo," se je pridušal v razgovoru z nami, in dodal, da mora drugemu operaterju odplačati še sedem obrokov po 275 evrov. Dobiva 600 evrov invalidske pokojnine, samo sto več kot Hočevarjeva, ki je na socialni podpori. Tudi to pa še ni vse. "Kaj pa surov' dnar, kakšnih 6000 evrov, za katere sem bil oškodovan," je Rado pobaral sodišče. Tožilka Vesna Fink je Hočevarjevi na predobravnavnem naroku ponudila blago kazen, če prizna krivdo: eno leto in dva meseca zapora, preklicali ne bodo niti dveh mesecev pogojne kazni. Obtoženka je v znak soglašanja prikimala, ne priznava pa premoženjsko pravnih zahtevkov oškodovancev. Sodnica Goršinova je izrek sodbe napovedala za prihodnji teden in obtoženko so odpeljali nazaj v pripor na Igu.
Slekel si je že hlače Sicer pa je Hočevarjeva specialna povratnica: pred časom je večkrat obiskala lokal 73-letnika, ki mu je bila všeč, pa jo je ogovoril. Pokazala mu je tudi prsi. "Lepe joške je imela in me je potegnilo. Kaj hočeš," je po poročanju Slovenskih novic na sodišču priznal oškodovanec, tudi samski. Nekega dne sta odšla v gozd, ona je bila v avtu, on si je slekel hlače, še prej pa ji dal 200 evrov in denarnico položil v sredinski predal med sedeži. Od ljubezni pa ni bilo nič, Hočevarjeva je pobegnila z denarnico vred in ostal je brez 1500 evrov. Na denarnici ni bilo ne sledi Hočevarjeve in ne lastnika, a je dobila 16 mesecev zapora, ob preklicu dveletne pogojne kazni pa enotna tri leta. "S pomočjo družabnih omrežij ali oglasov v časopisih, tudi lokalnih, je najprej navezala stike z moškimi, največkrat starejšimi in samskimi. Z njimi se je srečevala in z različnimi pretvezami pri njih poskušala vzbuditi sočutje, ker da potrebuje denar za zdravila, pomoč za otroke, gotovino za popravilo avtomobila in podobno. Na tak način jih je prepričala, da so ji izročali gotovino ali so v svojem imenu pri različnih ponudnikih sklenili naročniška razmerja za nakup mobilnih telefonov višjega cenovnega razreda, najraje znamke iPhone. Po izvršeni goljufiji je z oškodovanci stike prekinila oziroma se na klice ni več odzivala," so pojasnili na novomeški policijski upravi ter prejšnji mesec tudi pozvali vse, ki jih je na kakršen koli način ogoljufala ali bi lahko posredovali uporabne podatke za kazenski postopek, da to sporočijo policistom PP Trebnje. Kot smo izvedeli, zoper Hočevarjevo potekajo še kazenski postopki na okrajnem in okrožnem sodišču v Novem mestu ter okrožnem v Ljubljani.
Vir: Zurnal24